Hčerki postavite meje

Razumem, da vam ni lahko in ste kot starši zaskrbljeni za hčerko. Strinjam se z vajinim razmišljanjem, seveda pa razumem tudi stisko hčerke in njenega fanta. Vsekakor potrebujeta oba vaše razumevanje in podporo. To ne pomeni, da ju boste podpirali pri vdajanju v trenutne okoliščine in pasivnem čakanju na to, da bo bolje. To je najslabša možna izbira, ki ne vodi nikamor. Zgolj v resignacijo in obup. Pomeni beg in predajo, odtujevanje sebi in realnemu svetu. Tega se kot starša zavedata, zato vaju skrbijo hčerino vedenje in njeni odzivi na vajine pobude. Razumljivo je, da lahko mladi ljudje v takih in podobnih okoliščinah izgubijo motivacijo za študij, ker ne vidijo jasne poti pred seboj, ker so možnosti zaposlitve majhne. Tako se jim tudi življenjski cilji, kot so osamosvojitev, lastno stanovanje in družina, odmikajo v negotovo prihodnost. Tudi želje po karieri in njeni cilji so za mnoge nedosegljivi. Vse našteto pa prav gotovo vpliva na posameznikovo samopodobo. Pojavljajo se dvomi o lastnih sposobnostih in znanju. Nekateri se neutemeljeno čutijo krive, če jim ne uspe v doglednem času najti zaposlitve. Pasivnost in umik vse skupaj le še poslabšata. Družabni stiki oseb, ki se pasivizirajo, se krčijo, pogosto izgubijo tudi stik s svojo stroko. Lahko se zgodi, da zaidejo v različne oblike zasvojenosti, pojavljajo se težave z duševnim zdravjem. Zaradi vsega omenjenega je najpomembneje, da se ne predajo in vse svoje moči usmerijo v lastno aktivnost, ki jim bo omogočila vztrajati in vedno znova iskati možnosti zaposlitve. Čeprav dokončanje študija ne pomeni, da bo hčerka jutri dobila zaposlitev, se mora zavedati, da v tem ni edini smisel. Smisel je tudi v zavedanju, da je naredila nekaj za osebnostni razvoj in ji je začeto delo uspelo dokončati. Kot pravite, je edino smiselno, da izkoristi vse možnosti izobraževanja in usposabljanja, ki so ji na voljo. Le tako bo osebnostno napredovala in si povečala možnost za zaposlitev. Mislim, da bi hčerka kot odraslo dekle morala poprijeti tudi za delo, ki morda ne ustreza njeni izobrazbi in željam, ne pa da vso skrb za preživetje pričakuje od vas. Zelo skrbni in uvidevni ste do nje, a brez njenega aktivnega odnosa do življenja se ne bo spremenilo nič. Poskušali ste jo spodbuditi nevsiljivo, a ni pravega odziva. Morda je nekoliko razvajena in so zdaj vaša pričakovanja zanjo nerazumljiva. Mislim, da se boste morali z njo resno pogovoriti in ji postaviti jasne meje vedenja, ki jih mora upoštevati, dokler še živi pri vas in uživa vso vašo moralno in materialno podporo. Vem, da bo to za vas naporno, zavedajte pa se, da ji le tako lahko pomagate. Samo tako lahko resnično odraste in prevzame vajeti življenja v svoje roke. Saj je to tisto, kar si tudi vi želite, ali ne?