Je sadeže obarvala kri zaljubljencev?

V splošnem poznamo bele murve (Morus alba) in črne (Morus nigra). Sadeži prvih so lahko tudi rožnati, črni pa so pravzaprav bolj temno rdeči ali vijoličasti, vsaj dokler niso popolnoma dozoreli. Glede okusa pa med njimi ni bistvene razlike – vsi zreli sadeži so zelo sladki, beli morda še za spoznanje bolj. Bela murva izvira iz Kitajske, kjer so jo od nekdaj gojili predvsem zaradi sviloprejk, ki se hranijo z listjem, in prav zato so jo razširili tudi v Evropo. Črna murva pa izvira iz Perzije in jo gojijo zaradi sladkih plodov. Z Bližnjega vzhoda izvira tudi legenda, po kateri naj bi bila za nastanek črnih murv kriva nesrečna ljubezen. Pod drevesom bele murve sta namreč po spletu nesrečnih okoliščin naredila samomor Piram in Tizba, njuna kri pa je temno rdeče obarvala bele sadeže.

Sadeži bele murve

Sladkor revežev

Hitro rastoča drevesa črne murve dosežejo višjo starost in so bolj odporna proti nizkim temperaturam, kar pomeni, da uspevajo tudi v celinskem podnebju. Še pred dvema stoletjema so bile murve razširjene tudi na Dolenjskem, Štajerskem in v Prlekiji, njihovo sajenje pa so zaukazali v času Marije Terezije. Navada je bila, da so ob porokah ali rojstvih na vzhodno stran hiše posadili belo murvo, ki je simbolizirala dan, na zahodno pa črno, saj se je spogledovala z nočjo. Sadili so jih zaradi gojenja sviloprejk in sladkih sadežev, ki so jim pravili kar sladkor revežev. Takrat pač še niso vedeli, da je uživanje murvinih sadežev mnogo bolj zdravo kot uživanje sladkorja. Murva je sicer skromno drevo in uspeva tudi na revnih tleh. Najmogočnejša pri nas je zaščitena Fabianijeva murva v kraškem Kobdilju, katere obseg znaša prek 650 centimetrov, njeno starost pa ocenjujejo na 400 do 600 let.

Sladkamo se lahko več tednov

Murva brsti pozno, toda na hitro ozeleni in rodi do tri centimetre dolge sadeže. To jo lahko obvaruje pred pozno pozebo. Nenavadno lastnost je poznal tudi rimski pesnik Vergil in jo zato imenoval najpametnejše drevo.

Sadeži dozorevajo postopoma in na enem drevesu najdemo že dozorele, ki odpadajo z vej, hkrati pa se med listi skrivajo zeleni, ki bodo dozoreli v nekaj dneh. Tako lahko murve z enega drevesa obiramo več tednov. Vsekakor zelo priročno tudi zato, ker svežih ni mogoče dolgo skladiščiti.

Bogastvo vitaminov, ne pa kalorij

Gosenicam sviloprejk teknejo listi, ljudje pa se navdušujemo nad sladkimi sadeži. Plodovi vsebujejo vlaknine, organske kisline (citronsko in jabolčno), veliko vitamina C pa tudi A, B, E in K. Med minerali je omembe vredna vsebnost železa, a tudi kalija, mangana in magnezija, poleg tega imajo še pektin in številne antioksidante (antocianin, resveratrol …).

Zreli plodovi murve so mehki in se radi poškodujejo že med obiranjem. Najbolje je, da se z njimi posladkamo kar z drevesa, in to brez skrbi, saj kljub sladkemu okusu vsebujejo malo kalorij! Pri uživanju zrelih sadežev pa ne pretiravajte, ker lahko povzročijo prebavne motnje. Običajno jih je zelo veliko, zato jih je najbolje predelati v marmelade, sokove, sirupe ali dodati različnim sladicam, sadnim kupam in celo nenavadnim omakam, ki se najbolje podajo k mesu. Obnese se tudi hramba v zamrzovalniku.

Dobrodošle zdravilne lastnosti

Murva ima več zdravilnih lastnosti, uporabljata pa se tudi listje in lubje, predvsem črnih sort. V tradicionalni medicini je znana proti vnetju sečil, boleznim ustne votline in grla, depresiji, nespečnosti, vrtoglavici. Zreli plodovi delujejo kot blago odvajalo, medtem ko je učinek nezrelih murv ravno nasproten. Čaj iz listja se uporablja za zniževanje sladkorja v krvi. Lubje je zdravilo proti črevesnim parazitom. Zdravi tudi bolezni želodca in črevesja. Prah iz lubja pa se uporablja v obliki balzama za hitrejše celjenje ran.

Predvsem bela murva je uporabna tudi v kozmetiki, tako v izdelkih proti staranju kože kot tonikih za obraz. Njene lastnosti izkoriščajo tudi v pripravkih za beljenje kože in peg.

Vsestranska uporabnost

Kjer je murva še pogosto drevo, njene liste uporabljajo za živalsko krmo, saj to ugodno vpliva na pridelavo mleka. Iz vlaken pod skorjo so nekoč izdelovali blago za oblačila. Les pa je zelo obstojen in je med drugim primeren za izdelavo sodov in čolnov.