Katja Dolenc Batagelj in Marjan Batagelj

Mož kraljuje, žena vlada

Marjan Batagelj je predsednik upravnega odbora Postojnske jame, čeprav raje sliši, da je njen upravitelj. Njegova žena Katja Dolenc Batagelj, izvršna direktorica marketinga, pa se vztrajno izmika medijem in je zato za nas še toliko večji izziv. Sta večinska lastnika Certe Holdinga in hotela Planika na Jezerskem. Izjemno prizemljena in prijetna sogovornika, ki zavetje družinske dnevne sobe hranita zase. S ponosom pa sta nas sprejela v svojem drugem domu – hotelu Jama.

Ga. Batagelj, počaščeni smo, da ste naredili izjemo in privolili v intervju. Zakaj se sicer izmikate novinarskim vprašanjem?
Katja: Menim, da mora vsak početi tisto, kar najbolje zna. Marjan je v komuniciranju z mediji odličen in nas dobro predstavlja. Občudujem ga, ker vedno najde prave besede. Kot jezikoslovka bi gotovo bolj komplicirala. On pa je spontan in govori iz srca. Razmišljava pa identično. Kar pove on, mislim tudi jaz.


V življenju imam to srečo, da sem naredil manj napak kot pravilnih odločitev. Odločitve, ki so matematično dokazane, sprejemajo vsi, saj je to najlaže. A sam sem vedno delal to, česar ljudje od mene niso pričakovali.
Marjan


Gotovo se kdaj tudi ne strinjata. Čigava obvelja takrat?
Marjan: Če gre za marketing, se ne vtikam. Lahko imam drugo mnenje, vendar bo vedno imela prav žena. O financah pa imam jaz malo več znanja. Nje denar v življenju res ne zanima, saj je bila vsega skupaj desetkrat na banki, zato takrat ona prisluhne meni.
Katja: Jaz sem previdna, on pogumen in zna gledati naprej. Še vse, kar si je zamislil, je uresničil.




Paul Arden, kreativni direktor svetovno ugledne oglaševalske agencije, je zapisal: »V zagati nisi zato, ker sprejemaš napačne odločitve, ampak zato, ker sprejemaš pravilne.« Lahko danes rečete, da so bile napačne odločitve koristne?
Marjan: V življenju imam to srečo, da sem naredil manj napak kot pravilnih odločitev. Odločitve, ki so matematično dokazane, sprejemajo vsi, saj je to najlaže. A sam sem vedno delal to, česar ljudje niso od mene pričakovali, zato smo nekaj posebnega.
Katja: Tudi pri odločitvah sva si različna. Marjan se hitro odloča, jaz pa imam vselej dosti dvomov. Vedno malo »žlajfam« …
Marjan: Ni res! Če tebe ne bi bilo, bi vladala evforija. Moraš imeti nekoga, ki te opozarja. Umetnost argumenta je, da ti nekdo v enem stavku pove, zakaj nimaš prav. Odločitve morda res delujejo hipne, vendar so posledica izkušenj. V izkušnjah pa ne smeš postati prevzeten. Zato je dobro, da ti nekdo zvečer v postelji pove: »Danes si ga pa lomil!« (smeh)

Nekoč ste rekli, da Marjan postavlja temelje, vi, ga. Katja, pa dodelate detajle. Bo tako tudi pri Certi, katere večinski lastnik ste postali nedavno?
Katja: Najverjetneje. Gre za obsežno zgodbo.
Marjan: Katja me je najprej vprašala, ali mi je bilo tega res treba. Preveč stvari ni bilo logičnih, niso bile poslovne, bile so težke, utrujale so nas. Vsa dolina nas je želela, peščica pa odklanja, da bi kdor koli prišel. Toda ko si cilj zadava, točno veva, kam morava iti. Tu ni bilo poti nazaj. Temelji so, toda druga faza so ljudje, ki jih ne smeš razočarati. To so Cerkljani, ki so 40 let sanjali o turizmu, in mi jim ga bomo dali. Se bo pa naša vloga tu spremenila. V Cerknem bova mentorja in ne bova prisotna pri vsaki stvari.


Ampak to, kar narediš s svojimi otroki, to je nekaj neizbrisnega! Kaj se bosta na poti odločili nato, je njuna stvar. Manj ko pritiskaš na otroke, boljši rezultat boš imel. Tudi če bosta želeli kje drugje delati.
Marjan


G. Batagelj, poslovno pot ste začeli s sesalniki. Takrat vas soproga še ni podpirala. Ga. Batagelj – ali ne marate sesalnikov?
Katja: Vodnega že! No, če ga je treba uporabljati, ga ne maram. (smeh)

Torej, kako vas je vendarle prepričal?
Marjan: Nisem več zmogel sam. Podjetje je raslo. Kar naenkrat je bilo precej odločitev.
Katja: Pustila sem službo v Ljubljani in prevzela marketing. Ob tem pa sva imela še majhni hčerki.
Marjan: Katja je vedno dala absolutno prednost hčerkama. (Se obrne proti njej.) Ti si bila najboljša mama, kar bi jo lahko imeli. Tudi če je bilo na mizi sto nerešenih stvari, je vse pustila in šla, če jo je ena od hčera potrebovala. To sem občudoval vse do trenutka, ko sta šli od hiše. Zdaj pa dela po 16 ur na dan! (smeh)
Katja: Ko sem prišla v podjetje, je bilo moje prvo vprašanje, koliko vlagajo v oglaševanje. Marjan pa: »Nič! A še za to bomo zapravljali?«
Marjan: In potem je zgradila ves sistem. Čez marketing je vodila celotno prodajo in še danes je tudi pri Postojnski jami marketing tisti, ki odloča. Marketing postavlja pravila.




Torej, kdo ima pomembnejšo funkcijo – vi ali ona?
Marjan: V marketingu ona. Brez dvoma.
Katja: Ko je prvič dobil nagrado Gospodarske zbornice za izjemne dosežke, so lepo povedali: »Marjan je kot skrbna mama, ki zna skuhati dobro mineštro: vse sestavine spravi skupaj tako, da paše.« Ima ogromno čustvene inteligence, ki je pomembna, da znaš ustvariti v kolektivu dobre odnose in da ti ljudje verjamejo. Ima karizmo.


Šport te nauči, da ni drugih. So samo prvi. Ko nekoč nisem bil prvi, sem vrgel pokal v smeti. Ampak sem potem moral tudi nazaj ponj in trenerju obljubiti, da tega ne bom nikoli več naredil. In nisem.
Marjan



Ali tudi sicer znata pohvaliti drug drugega ali le pred novinarji?
Marjan: Doma končava zelo na hitro! Rečeva: »To je b'lo fino!« in smo končali! (smeh) … Poti je neskončno. Prebirati končno točko, da se od nje ne odmakneš, to je naloga marketinga.
Katja: Pri nas je marketing način razmišljanja. Vsi zaposleni v kolektivu sledijo temu, kar marketing je, in vsi sledimo načelu, da delamo to, kar je dobro za jamo in za gosta. Če tako delaš, potem ne moreš zgrešiti.

Ali tudi vi verjamete, da so sestanki potrata časa? Če se mu res ne moreš ogniti, pozabi prinesti stole, pravi legenda marketinga. Pri vas sestankujete?
Marjan: Enkrat tedensko imamo kolegij, da lahko odreagiramo na pomanjkljivosti. Sicer pa za sestanke ni časa! Preveč oddelkov imamo. Če nisi med ljudmi, ne pomaga noben organigram.
Katja: Jaz nimam svoje pisarne. Zaradi narave dela sem med zaposlenimi in tako gre za nenehno izmenjavo mnenj, rojevanje idej.




Zase pravita, da sta deloholika. Ali to pomeni, da se tudi ob nedeljskih kosilih s svojima hčerama pogovarjate o poslu?
Katja: Jasno je, da pogovori nanesejo tudi na posel. Preprosto sta del tega, tako Kaja, ki je pravnica, kot Lana, ki je trenutno na podiplomskem študiju ekonomije na poslovni šoli v Londonu (London Business School).

Zdi se, da sta jima vgradila zdrav ponos, delovne navade, konec koncev sta obe najboljši študentki v svoji generaciji! Verjetno sta ponosna nanju?
Marjan: O, to pa! Lahko mi vse poberete … Ampak to, kar narediš s svojimi otroki, to je nekaj neizbrisnega! Kaj se bosta na poti odločili v prihodnje, je njuna stvar. Manj ko pritiskaš na otroke, boljši rezultat boš imel. Tudi če bosta želeli kje drugje delati. Kadar koli pa smo potrebovali njuno pomoč, sta bili z nama.
Katja: Lana je že kot gimnazijka pomagala postaviti promocijsko službo. Delala je s srčnostjo in to je tisto, kar prinesejo ti nedeljski pogovori. Kaja pa je prav ob kosilih dala več zlata vrednih pravnih nasvetov, ki so jih spregledali najboljši.
Marjan: Pravzaprav to niso poslovni pogovori, temveč pogovori vrednostnega sistema. Kaj je prav in kaj ne. Povedala sva jima tudi, da bi posel lahko drugače delali. Lahko bi ga delali na meji, saj smo dovolj inteligentni, lahko bi ljudi okrog prinašali, ampak ni ga lepšega kot zvečer mirno zaspati.


Jaz sem previdna, mož pogumen in zna gledati naprej. Še vse, kar si je zamislil, je uresničil.
Katja



Vaju je kaj strah, kakšna partnerja bosta hčerki pripeljali domov?
Katja: Mislim, da imata zelo močno podobo Marjana. Verjetno bo tisti, ki bo prišel, moral tej podobi ustrezati. Mislim oziroma želim si, da bosta imeli tako srečo, kakršno sem imela jaz. On je pač moja največja sreča.
Marjan: Tako kot se nasilje prenaša v družini, tako se tudi ljubezen in prijaznost. To sliko imata pred očmi, zato močno dvomim, da bosta iskali kaj drugega.



Vi ste bili v mladosti zavezani športu, g. Batagelj. Bili ste vrhunski balinar. So vam izkušnje iz športa prišle kdaj prav?
Marjan: Mene je šport izoblikoval. Balinanje in košarka! Ko so vsi drugi delali, kar so želeli, sem jaz delal to, kar so hoteli trenerji. Odpovedal sem se marsičemu. Naučili so me ciljnosti in da je za dober rezultat treba delati. Šport te nauči, da ni drugih. So samo prvi. Ko nekoč nisem bil prvi, sem pokal vrgel v smeti. Ampak sem potem moral tudi nazaj ponj in trenerju obljubiti, da tega ne bom nikoli več naredil. In nisem.

Ste bili samo še prvi …
(smeh) Marjan: »Fairplay« je OK, ampak do sebe moraš biti pa vedno kritičen. Česa nisem naredil prav? In od tod izvira previdnost. Če v predsezoni ne narediš veliko, potem v sezoni ne jokaj, da nimaš gostov!

Ga. Batagelj, je vaš mož v službi vaš nadrejeni?
(Mencata, se spogledata, Marjan je tokrat zadržan …)
Katja: Ma, prej nasprotno! (Oba se glasno zasmejeta.) Marjan je zelo pameten moški. Vedno da prednost ženski in se drži načela Mož kraljuje, žena vlada. To je zelo učinkovit recept.
Marjan: Pa še enega načela se držim. Njena mama je imela zelo rada mucke. In šele ko sem prišel v njihovo družino, sem ugotovil, da moraš mucko vedno gladiti v smeri dlake, pa te ne bo nikoli opraskala! (smeh)
Katja: Nama je lepo skupaj. Ne predstavljam si, da bi bilo drugače.




Vaš dobri kolega Ivo Boscarol je pred leti dejal, da Slovenci laže odpustimo lopovščino kot uspeh …
Katja: To je problem, ki ga čutimo v družbi, in pomembno sporočilo za mlade. Zakaj morajo mladi odhajati v tujino? Takoj ko pokukaš iz povprečja, nisi zaželen.
Marjan: V osnovni šoli je bilo priznanje, da so ti rekli »priden«. Jaz pa nisem vedel, kaj besedica »priden« pomeni. Pogosto se sprašujem, zakaj se ukvarjamo samo z otroki, ki so pomoči potrebni, in zakaj se z enako mero ne ukvarjamo z nadpovprečnimi otroki? V Sloveniji nimamo čistih pojmov, kaj je uspeh, tudi zato, ker ga marsikdo skriva zaradi zavisti drugih.


Ko sem prišla v podjetje, je bilo moje prvo vprašanje, koliko vlagajo v oglaševanje. Marjan pa: »Nič! A še za to bomo zapravljali?«
Katja



Kaj pa je za vaju uspeh?
Marjan: Da sva z rezultati dokazala, da se da uspeti tudi brez povezav. Takih in drugačnih.
Katja: Družina. In zgodba o 21 mladičkih človeške ribice!

Pravijo vam »krušna mati« …
Katja: Kaj takega se pri nas še ni zgodilo in ko si del nečesa izjemnega, je to uspeh!
Marjan: Ves svet je bil pri nas. Dvesto milijonov ogledov nečesa, česar ne moreš kupiti. In to je čisto Katjina zgodba! Bila je vodja laboratorija, ki je nastajal iz nič skladno s potrebami, danes pa je v svetovnem merilu zgled, kako bi lahko v optimalnih umetnih razmerah gojili proteuse.
Katja: Ničesar prav konkretnega, na kar bi se lahko oprli, ni bilo. Iz dneva v dan smo iskali rešitve. Dr. Stanley Sessions iz Amerike, ki je takrat pri nas spremljal rojstvo zmajevih mladičkov, je povedal, da se to pri nas dogaja zato, ker je čutiti »a lot of tender and caring love« (veliko nežne in skrbne ljubezni, op. p.).




Človeške ribice naj bi deset let zdržale brez hrane. Kaj pa vi, brez česa – kar vas danes omejuje – bi lahko zdržali?
Katja: Televizijo zelo malo gledam, sicer pa sem tudi prenosni telefon dobila precej pozno. Upirala sem se mu do zadnjega. Vanj sem privolila šele pred tremi leti, saj moram biti zaradi dela v marketingu na tekočem s trendi.
Marjan: Hčerki ga nista imeli vso osnovno šolo. Bili sta najbolj čudni! Jaz pa bi z lahkoto preživel brez facebooka in instagrama! Tako ali drugače ju nimam! To je privilegij! No, pa brez nakupovalnih centrov tudi.

Tu je veseli december. Bo vesel tudi za vas?
Katja: Seveda, spet bomo skupaj. Lana pride domov iz Londona, nončki (babici, op. p.) smo obljubili, da bomo imeli božično kosilo … (Se obrne proti Marjanu.) Lano sem včeraj vprašala, si vesela, da prideš domov? Kaj si pa želiš? Veš, kaj mi je rekla? »Da bi imeli eno lepo smreko!« (smeh) Vedno delamo do zadnjega, zato doma vselej ostanemo z najbolj »škiljavo« smreko!
Marjan: Hčerki si želita neverjetno bogato smrečico, ampak take ne najdeš v naravi! Eno leto, ko je bila še posebno gola, sem v želji, da bi jima ustregel, kar dodal nekaj vej. Pa sta rekli: »Ata, a nimamo za eno košato smrečico?!«


Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE