Vprašajte strokovnjaka:

Mobing na delovnem mestu

Veliko se govori o mobingu na delovnem mestu. Vem tudi, da je mobing prekršek, včasih celo kaznivo dejanje, vendar pa ne vem, kako naj imenujem prakso delodajalca v mojem primeru. Nedavno mi je dal namreč vedeti, naj neham pospešeno opravljati delo, saj motim ustaljeni delovni proces (očitno lenih) sodelavk. Če ne bi slišala na lastna ušesa, ne bi mogla verjeti. Dal mi je vedeti, naj za isto plačo delam manj oziroma počasneje, kot znam, sicer mi ne more več jamčiti, da se sodelavke ne bodo zarotile zoper mene. Naj dodam še – kar ste verjetno uganili – da gre za delo v javnem sektorju.

Bralka

Mobing na delovnem mestu je lahko kaznivo dejanje

Skrb vzbujajoče je, da so žrtve mobinga v številnih okoljih, v katerih je uveljavljen sistem uravnilovke, prav posamezniki, ki veljajo za nadpovprečno sposobne in ustvarjalne.

V odlični knjigi Emotional Abuse in the American Workplace avtorji Davenport, Schwartz in Elliott pišejo, da se mobing najpogosteje pojavlja v slabo organiziranih delovnih okoljih, kjer običajno deluje nesposoben menedžment in kjer so najpogostejše žrtve mobinga v prvi vrsti izjemni posamezniki, ki izstopajo s svojo inteligenco, sposobnostjo, kreativnostjo in predanostjo delu.

Za obrambo pred mobingom sicer obstaja precej dobrih predpisov, v katerih so predvideni tudi ustrezni postopki oziroma sankcije zoper izvajalce. V Sloveniji je urejen tako na delovnopravni kot tudi na civilnopravni (odškodninski) in kazenskopravni ravni.

Zakon o javnih uslužbencih določa, da je prepovedano vsako fizično, verbalno ali neverbalno ravnanje ali vedenje javnega uslužbenca, ki temelji na kateri koli osebni okoliščini in ustvarja zastrašujoče, sovražno in ponižujoče, sramotno ali žaljivo delovno okolje za osebo, ali žali njegovo dostojanstvo.

Mobing na delovnem mestu je lahko tudi kaznivo dejanje. Tisti, ki na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se lahko kaznuje z zaporom do dveh let, če pa je to dejanje storjeno v kvalificirano (hujši) obliki, se lahko storilec kaznuje celo z zaporom do treh let.

Po mojem mnenju vam je delodajalec enostavno zagrozil, da ne more več zaščititi pred mobingom vaših sodelavk, če se ne boste prilagodili njegovemu razumevanju delovnega procesa v podjetju. Zagrozil vam je torej s protipravnim ravnanjem oseb, nad katerimi izvaja nadzor in nad katerimi ima vpliv. In to, če boste delali tako, kot morate delati po zakonu! Ravnati bi moral ravno nasprotno in vaš način dela pokazati sodelavkam kot pozitiven zgled ter njihovo protipravno ravnanje onemogočiti.

Kako ukrepati? Delodajalca najprej pisno opozorite, naj vam neha groziti z mobingom oseb, nad katerimi izvaja nadzor. Če ne bo ravnal tako, lahko zahtevate sodno varstvo pred delovnim sodiščem. Neodvisno od tega lahko podate tudi prijavo na inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev.

Če ima mobing tudi elemente kaznivega dejanja (in neredko je tako), pa lahko zoper delodajalca vložite tudi kazensko ovadbo. 

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE