Alkoholna problematika je v Sloveniji tako rekoč zakoreninjena. Ali se po vašem mnenju miselnost o navadah glede pitja alkohola med Slovenkami in Slovenci zadnja leta spreminja?

Slovenska kultura je prežeta z zelo dopuščajočim odnosom do alkohola. Vrsta ritualov in situacij je neposredno povezana z njegovim uživanjem. Pred leti je izšla zbirka več kot sto slovenskih ljudskih pesmi, ki opevajo pitje alkohola, tudi naša himna hvali vino. Ljudje večinoma dobro poznajo želene in škodljive posledice, vendar to znanje ne vpliva nujno na vedenjske vzorce. Z zgodovino so se oblikovala številna kulturološka pravila o rabi alkohola: kdo ga sme oziroma ne sme uživati, kdaj in kako. Glede na pravni status je legalna droga. Naša področna zakonodaja dobro ureja omejitve dostopnosti alkohola populaciji, ki jo je država dolžna ščititi, vendar se zakon ne izvaja dosledno. V mnogo delovnih okoljih so vzpostavili jasne protokole ravnanja, če je zaposleni na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Marsikje ga ne strežejo na službenih zabavah, marsikje pa je pitje med delovnim časom še vedno prisotno, kar priča o zelo zapletenem odnosu Slovencev do alkohola in številnih dvojnih sporočilih v zvezi s tem. 

Koliko so naši mladostniki ozaveščeni o pomenu odgovornega odnosa do njega?

Študije rabe alkohola pri mladostnikih vsakič znova postavljajo slovenske mladostnike nad povprečje EU. Ob naraščanju pitja med mladostniki in mlajšimi odraslimi opažamo tudi zmanjševanje razlik med spoloma v rabi alkohola, prav tako se znižuje starost, v kateri prvič spijejo alkoholno pijačo. Otroci in mladostniki oblikujejo svoja stališča, prepričanja in vedenjske vzorce iz različnih virov – od vrstnikov, prijateljev do medijev. Iz raziskav, ki so proučevale to tematiko, je med najpomembnejšimi vpliv staršev oziroma tistih odraslih, ki imajo v življenju otroka vzgojno vlogo, denimo stari starši, učitelji ali trenerji. Pravila o življenju, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, vsebujejo tudi odnos do alkohola. Tako kakor odrasli tudi otroci in mladostniki vedo marsikaj o škodljivih posledicah pitja, a to ni vedno usklajeno s tem, kar počnejo, zato toliko bolj potrebujejo zaščito svojih pomembnih odraslih in celotne družbe, kamor sodijo ukrepi za omejevanje dostopnosti alkohola. 

Zdi se, da tu nismo pripravljeni sprejeti tako odločnih ukrepov kakor pri tobaku, kjer so se izkazali za učinkovite pri omejevanju kajenja. Zakaj torej zadržki pri radikalnem omejevanju rabe alkohola?

Vse alkoholne pijače imajo trošarino, ki jo opredeljuje ustrezna zakonodaja, in je za vino enaka nič evrov. To je še eden izmed primerov dvojnih sporočil v zvezi z alkoholom. Tuji zgledi dokazujejo, da ukrepi »od zgoraj navzdol«, torej ustrezna zakonodaja in njeno striktno izvajanje, vplivajo na zmanjšanje škodljivih posledic uživanja alkohola. Sčasoma tudi prispevajo k spremembi stališč prebivalstva k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Enako se je zgodilo pri zmanjševanju posledic tobaka. Države, ki so sprejele in izvajale ustrezno alkoholno politiko, so zmanjšale zaužito količino alkohola, obolevnost za alkoholno jetrno cirozo in stroške zdravstvenih in drugih posledic pitja. Ukrepi »od spodaj navzgor« (preventivni ukrepi ali pritisk na zakonodajne in izvršilne organe) pa so pomembni za oblikovanje družbenega konsenza glede ukrepov za zmanjševanje posledic pitja alkohola v družbi v celoti. 

V mnogo delovnih okoljih ne strežejo alkohola na službenih zabavah, v številnih pa je pitje med delovnim časom še vedno prisotno, kar priča o zelo zapletenem odnosu Slovencev do alkohola.

Slišali smo že, da je alkoholizem rak slovenske družbe. Pa vendarle se zdi, da tej obliki odvisnosti ne posvečamo toliko pozornosti, kolikor je zahteva. Kaj bi si vi želeli spremeniti glede na bogate delovne izkušnje?

Nekatera podjetja, ki proizvajajo alkoholne pijače, v svojih promocijskih kampanjah nagovarjajo določene skupine prebivalstva, ki bi jih družba morala ščititi: mladostnike in ženske v rodni dobi. Po drugi strani v družbi še vedno prevladuje stališče, da je pitje pri ženskah in mladih neželeno vedenje. Spet primer dvojnih sporočil v zvezi z alkoholom. Tuje in naše študije vedno znova potrjujejo, da je področje alkohologije zelo stigmatizirano: to občutijo pacienti, ki imajo težave z alkoholom, kot tudi strokovnjaki, ki se ukvarjamo z zdravljenjem škodljive rabe in zasvojenosti. Največja stopnja stigme je med zdravstvenimi poklici. V Sloveniji je pitje marsikdaj želena oblika vedenja, hkrati pa so tisti, ki imajo zaradi pitja težave, izpostavljeni čudenju in marsikdaj izločeni iz socialnih mrež. Zgodovina dokazuje, da je sprememba mogoča le, če se o kočljivih in tabuiziranih temah govori povsod, kjer je za to priložnost, in če se uporabljajo z dokazi podprti ukrepi preventive in zdravljenja. 

Projekt SOPA spremlja in analizira odnos Slovencev do pitja alkohola in si prizadeva opredeliti smernice pomoči tistim, ki že pijejo tvegano. Kako težko je po vašem prepoznati takšne vzorce in, morda še pomembneje, kako težko je za posameznika, da prepozna (in si prizna), da je morda na pragu odvisnosti?

V stroki so kriteriji za tvegano in škodljivo rabo alkohola jasni, prav tako za sindrom odvisnosti od alkohola. Projekt SOPA je usmerjen med drugim v to, da strokovna spoznanja zaživijo v praksi. S škodljivimi posledicami rabe alkohola se pri svojih uporabnikih srečujejo številne institucije, zdravstvene in nezdravstvene, zato lahko pogovor o tem postane naravni del obiska teh institucij. Klinična izkušnja kaže, da ljudje večinoma kar dobro vedo, ali je njihova raba alkohola za zdravje relativno manj tvegana ali je že tvegana in škodljiva. Da pa si o tem upajo odkrito spregovoriti, morajo imeti občutek varnosti in zaupanja do strokovnega sogovornika ter zagotovilo, da jih ta zares sprejema in ne obsoja. 

Kdaj se po vašem mora začeti ustrezna preventiva za preprečevanje razvoja tveganega in odvisniškega pitja in kako?

Najkrajše rečeno: v nosečnosti. Malo daljši odgovor: odnos bodočih staršev do alkohola je del vzgojnih vsebin, ki jih bodo prenesli na otroka. Treznost v nosečnosti je naslednji pomemben korak. Naslednji je naučiti otroka, da je alkohol del sveta odraslih in da v določenih situacijah ni sprejemljiv niti za odrasle. Če upoštevamo nekaj preprostih pravil, lahko uživamo v življenju v mokri kulturi: ne pijemo, ko vozimo ali delamo, kot nadrejeni ne dovolimo pitja na delovnem mestu, ne ponujamo alkohola mladoletnim in podpiramo ukrepe za zmanjševanje pitja alkohola.