Ta moja »tršica« je moja velika ljubezen iz študentskih let. Nedolžna je prišla v zakon, a se je z leti naučila marsičesa – nekaj telovadbe v postelji sem je navadil sam, nekaj pa je pridobila s kilometrino. 


Ko sva se poročila, sva v žepu imela le diplomi. Vse, kar sva ustvarila, sva s skupnimi močmi in z odpovedovanjem. Nisva zapravljala, ona je znala čarati, da sva več prihranila. Tudi hčeri, zetu in njunim trem navihancem sva pomagala rešiti stanovanjski problem, nama pa kupiti majhen vikend v vasi starih staršev, med vitkimi belokranjskimi brezami. 


Tu resnično uživava, kadar se nama seveda uspe umakniti iz Ljubljane. Skrbiva, no, bolj ona, za manjši vrt in še manjši sadovnjak. Pridno in veliko vkuhava in dobrote nosimo hčerini družinici ter delimo sosedom in prijateljem. Včasih sem kar malo jezen, tudi katero pikro navržem, saj bi raje videl, da bi ta čas posvetila meni, kot ga je dolga leta poprej. 


Pred dobrim mesecem mi je omenila mlajšega sodelavca. Naj bi jo občudoval in ji delil komplimente, čeprav ne ve, zakaj, saj je toliko zapeljivejših v zbornici. Nisem bil jezen, celo godilo mi je, da ga moja ženska pri svojih letih tako vznemirja. Od priznanja se ljubiva pogosteje in strastneje, saj mi hormoni ponorijo, ko mi pove, kako ji laska. 


Sam si kaj takega ne bi upal privoščiti. No, morda doslej še nisem imel prave priložnosti. A se vseeno malce bojim, da bi njeno ljubosumje pokvarilo najin odnos, ki sva ga zgradila. Pravzaprav niti ne vem, kako bi se stvari lotil, da ne bi koga prizadel oziroma postal pri svojih letih posmeh okolici. Mi bo žal, ko bo prepozno? 


Zadnje čase ne vem, kaj se kuha v njunem razmerju. Že tri tedne pestuje mavec na nogi. Ne vem, jo sedaj kaj pokliče, ko sem v službi? Bo konec? Se bo nadaljevalo? Morda bi raje videl, da se konča in se bolj posveti meni. Me kar malo skrbi. 


Mi laže?


*Z zgodbo Mi laže? je na zadnjem dvajsetem Oninem natečaju leta 2016 kar tretjič zapovrstjo zmagala avtorica Tatjana Leskošek Denišlič. Rdeča nit natečaja je bila Laž.