Težko je sestaviti globalne statistične podatke, saj nekateri ljudje lahko trpijo za več boleznimi hkrati. Za neko vrsto duševne motnje domnevno boleha 13 odstotkov svetovnega prebivalstva ali 971 milijonov ljudi. Najhitreje rastoča duševna bolezen pa je demenca.

Že trideset let za ljudi s težavami v duševnem zdravju

V Sloveniji lahko ljudje v duševni stiski najdejo pomoč pri več organizacijah. Ena izmed njih, ki je hkrati najstarejša, je društvo Altra – odbor za novosti v duševnem zdravju. Gre za nevladno, neprofitno in humanitarno organizacijo, ki izvaja storitve in programe s področja duševnega zdravja v skupnosti že skoraj trideset let. V društvu si prizadevajo za učinkovite skupnostne službe, ki delujejo v domačem okolju ljudi s težavami v duševnem zdravju (v nadaljevanju uporabniki). Njihova vizija je razvoj strokovnih storitev, ki ljudem s težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem omogočajo večjo izbiro, soodločanje in soudeležbo pri skrbi za izboljšanje kakovosti življenja posameznika in njegovih pomembnih drugih. Ob tem se zavzemajo za individualni pristop, ki upošteva razlike v potrebah in željah posameznika. Skupaj z njim poskušajo najti ustrezne rešitve akutnih in dolgotrajnih stisk in težav. Hkrati si prizadevajo za odpravljanje vseh vrst predsodkov glede duševnih motenj in odpravo diskriminacije oseb s težavami v duševnem zdravju in njihovih svojcev. Predsednica društva Altra dr. Suzana Oreški ob tem poudarja zavezanost zaposlenih svojemu poslanstvu in da je njihova strokovnost podprta s srčnostjo.

Predsednica društva Altra dr. Suzana Oreški poudarja zavezanost zaposlenih svojemu poslanstvu in to, da je njihova strokovnost podprta s srčnostjo.

Začetki povezani z antipsihiatričnim gibanjem

Začetek društva sega v konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in ga povezujemo z radikalnim antipsihiatričnim gibanjem, ki ga je sprožilo gibanje Odbora za družbeno zaščito norosti (predhodnik Odbora za novosti v duševnem zdravju). Gibanje je močno zaznamovalo slovenski prostor, saj so njegova prizadevanja za demokratizacijo psihiatrije v javnosti zelo odmevala. »Glavni cilji gibanja so bili opozarjanje na kratenje temeljnih človekovih pravic in dostojanstva v psihiatričnih bolnišnicah ter socialnovarstvenih zavodih, poziv k sistemski ureditvi skupnostne skrbi, sprejetje ustrezne zakonodaje na področju varovanja pravic oseb s težavami v duševnem zdravju in uvedba neodvisnega zagovorništva in drugih skupnostnih profilov po vzoru demokratičnih družb,« je povedala dr. Suzana Oreški. Slovenija se je s tem aktivizmom pridružila evropskim državam (npr. Veliki Britaniji, Italiji), ki so s podobnimi gibanji že v šestdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja naredile premik v razmišljanju pri odločevalcih in zakonodajalcih, ki so krojili politiko duševnega zdravja, ter ustvarile pogoje za deinstitucionalizacijo in skupnostne službe v svojih državah. »V Sloveniji gibanje v tistem obdobju sicer ni imelo večjega vpliva na politiko duševnega zdravja, je pa pomenilo pionirsko delo na tem področju, ki je pripravilo dobra strokovna izhodišča za nastanek socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja, ki jih izvajajo nevladne organizacije s področja duševnega zdravja v skupnosti,« sklene dr. Suzana Oreški.

Društvo Altra, nevladna, neprofitna in humanitarna organizacija, izvaja storitve in programe s področja duševnega zdravja v skupnosti že skoraj trideset let.

Številni programi pomoči

V društvu Altra danes izvajajo številne programe, ki so namenjeni pomoči ljudem s težavami v duševnem zdravju. Poleg štirih javno verificiranih socialnovarstvenih programov (Mreža stanovanjskih skupin, svetovalnica, dnevni center, svetovalnica z elementi dnevnega centra Prevalje, zagovorništvo), ki jih izvajajo v Osrednjeslovenski in Koroški regiji, vodijo tudi druge projekte. Aktivnosti je enostavno preveč, da bi jih vse strnili v prispevku, zato bomo navedli le nekatere.

Mreža stanovanjskih skupin deluje v Ljubljani, Senožetih (občina Dol pri Ljubljani) in na Prevaljah. Namenjena je polnoletnim osebam, ki zaradi občasnih in dolgotrajnih težav v duševnem zdravju potrebujejo strokovno podporo in pomoč za optimalno delovanje v vsakdanjem življenju. Cilji programa so opolnomočenje uporabnikov, življenje v skupnosti in zmožnost čim bolj samostojnega življenja.

V sklopu svetovalnice strokovni delavci izvajajo različne oblike pomoči oziroma storitev, katerih namen je omogočiti boljšo kakovost življenja ljudi v skupnosti, zunaj institucij. Njihove dolgoletne izkušnje potrjujejo, da lahko uporabniki z ustrezno prilagojeno podporo in pomočjo dosežejo ustrezno kakovost življenja in delovanja v domačem in širšem lokalnem okolju. Na svetovalnico se lahko obrnejo tudi posamezniki v življenjski stiski, brez psihiatrične diagnoze. V program spadajo tudi organizacija skupin za samopomoč, izleti ter zimski in poletni tabori.

V sklopu svetovalnice strokovni delavci ponujajo različne oblike pomoči oziroma storitev, s katerimi je mogoče doseči boljšo kakovost življenja ljudi v skupnosti, zunaj institucij.

Dnevni center ponuja uporabnikom storitve in aktivnosti, ki so namenjene pridobivanju, vzdrževanju in krepitvi posameznikovih moči, širjenju socialne mreže in kakovostnemu preživljanju prostega časa. Na pestrih delavnicah uporabniki pridobivajo različne spretnostne veščine in znanje, pozitivno samopodobo in občutek koristnosti. Vse to pa pripomore k ohranjanju in izboljšanju duševnega zdravja.

Namen programa zagovorništvo je uporabnikom zagotoviti varovanje pravic, interesov in njihove osebne integritete. Temeljna vloga zagovorništva je zastopanje interesov, želja, glasu ljudi in zagotavljanje polnopravnosti.

Poleg naštetih programov dr. Suzana Oreški omeni še druge projekte, ki so pomembni za organizacijo. Gre na primer za sodelovanje pri mednarodnem projektu Erasmus+, pa dvoletno sodelovanje z Javno agencijo za knjigo pri projektu Aktiviramo in vključujemo, v okviru katerega so se uporabniki seznanjali s slovenskim leposlovjem, osnovami kreativnega pisanja in risanjem. Najpomembnejši izdelek tega projekta je bila izdaja likovno-umetniške zbirke Uročena hiša ene od članic društva. Tukaj so potem še različni programi aktivne politike zaposlovanja, prostovoljstvo in sodelovanje z različnimi fakultetami, s katerih prihajajo študenti na prakso.

Na pestrih delavnicah uporabniki pridobivajo različne spretnostne veščine in znanje, pozitivno samopodobo in občutek koristnosti.

Izkušnje z Altro

Želeli smo iz prve roke izvedeti, kako društvo Altra pomaga ljudem s težavami v duševnem zdravju. Pogovarjali smo se z Janezom, Petrom in Alenko. Njihova imena so spremenjena, saj se sogovorniki ne želijo javno izpostavljati.  

 Janez: odkar obiskuje Altro, ni bil več hospitaliziran 

Janez je imel najprej težave s tesnobo, ki se mu je začela pojavljati okoli devetnajstega leta. Začel je obiskovati psihiatrinjo in jemati zdravila. Že takrat so iz rezultatov psiholoških testov, ki jih je rešil, ugotovili, da ima psihotično mišljenje. Okoli dvajsetega leta pa so se pojavili prisluhi. Z mamo je odšel k psihiatrinji in ta mu je predlagala zdravljenje v psihiatrični bolnišnici. Skupaj so se odločili za hospitalizacijo. V bolnišnici je nato preživel dva meseca in pol. Ko je prišel domov, je spet poskušal študirati, vendar mu ni šlo. Ni si mogel zapomniti snovi, težko se je osredotočil na branje in včasih so mu črke poplesavale pred očmi. Študij je opustil. Pozneje je bil še trikrat hospitaliziran. Za Altro mu je povedala delovna terapevtka v bolnišnici. Najprej je začel dnevni center obiskovati enkrat na teden, potem vedno pogosteje. Zdaj pride vsak dan. Janez pravi, da se tukaj druži in igra družabne igre. V prostorih dnevnega centra se počuti varnega in pravi, da lahko prosto govori, kar mu ustreza. Udeležuje se pogovornih skupin in spoznal je nove ljudi. Od leta 2012, ko je začel obiskovati Altro, ni bil več hospitaliziran. Janezu organizacija veliko pomeni, saj ne more delati, in zato v dnevnem centru preživi večji del dneva. Poleg Altre obiskuje skupino Slišanje glasov, ki deluje v Ljubljani. Tam se prav tako združujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju. Med seboj se pogovarjajo in delijo izkušnje.  


 Peter: do diplome in poroke 

Peter je zbolel med študijem. Imel je napade strahu in po glavi so se mu podile strašljive misli. Kljub temu se je nekako prebil do konca fakultete. Imel je tudi štipendijo pri uglednem podjetju, ki je želelo, da študij čim prej dokonča. Opravil je vse izpite, zataknilo pa se mu je pri diplomi. Ves čas je obljubljal, da bo dokončal diplomo v roku, vendar je obljubo snedel. Ob tem se je počutil grozno. Iz strahu pred klicem štipenditorja je izklapljal telefon in se vrtel v svojem svetu. »Misli so mi kar švigale.« Tako se je zgodila prva hospitalizacija. Pozneje je bil hospitaliziran še dvakrat. Za Altro je izvedel v bolnišnici, kjer so mu dali list s seznamom različnih organizacij. Altra je bila zapisana na vrhu. Odločil se je, da jo bo obiskal. Ker je po značaju bolj tih, v tistem obdobju pa je bil tudi poln tesnobe, je imel na začetku težave pri vključevanju. Sprva se je udeleževal samo ponedeljkove skupine za samopomoč, ki poteka v okviru svetovalnice. »Tam sem čutil veliko sprejetost in varnost in sem se lahko izražal.« Vedno je šel iz skupine dobre volje. To ga je opogumilo, da se je začel udeleževati tudi drugih delavnic za osebno rast. Ob podpori Altrinih svetovalnih delavcev, družine in sorodnikov mu je uspelo napisati diplomo in končati študij. Poleg tega se je osamosvojil in poročil. Zdaj je v okviru Altrinega programa aktivne politike zaposlovanja v sklopu javnih del že drugo leto zaposlen. 


 Alenka: zdravilni objemi 

Alenka je v poznih štiridesetih zbolela za depresijo in blažjo obliko obsesivno-kompulzivne motnje zaradi težav s sinom in svojo mamo. Bila je brezposelna, skrbela je za mamo in bila izolirana od preostalega sveta. Mama je bila posesivna in jo je želela nenehno imeti na voljo. Sin pa je, ne da bi ji kar koli povedal, odpotoval v Anglijo. Začela je obiskovati psihiatrinjo in ta ji je predpisala pomirjevala, ker jo je mučila tudi nespečnost. Pozneje ji je predpisala še antidepresive, vendar je zaradi njih dobila privide. Ko je to povedala zdravnici, ji je svetovala, naj jih neha jemati. Poudarila je tudi, da potrebuje pogovore in družbo vrstnikov. Za Altro je izvedela po naključju. Na seznamu organizacij, ki ga je dobila, je bila Altra na prvem mestu. Začela je obiskovati dnevni center in se družiti z vrstniki. Udeleževala se je pogovornih skupin, delavnic in se vključila v svetovalnico. »Morala sem si razbremeniti možgane.« Najprej je obiskovala dnevni center dvakrat na teden, ko je ugotovila, da ji družba novih ljudi ustreza, je začela prihajati vsak dan. Tukaj je dobila tudi prijateljice. Nanjo so pozitivno vplivali objemi. »Jaz tega nisem bila navajena. Mene mama nikoli ni objela.« Najprej je bila presenečena, da te tujec objame, pozneje, ko se je na objeme navadila, pa priznava, da so začeli delovati zdravilno. Počasi so začele težave bledeti in tudi razpoloženje se ji je izboljšalo. V Altro je Alenka prvič prišla leta 2011. Lani je bila vključena v zaposlitveno rehabilitacijo, letos pa, tako kot Peter, dela prek programa javnih del. Še vedno obiskuje pogovore v svetovalnici.