Letošnja zima s spremenljivim vremenom in nihajočimi temperaturami se kar ni in ni poslovila. In ko je rekla zadnjo, je bilo to v velikem slogu. Spomnimo, minuli december je bil topel za tisti letni čas in bogat s padavinami. Januar je bil v večjem delu Slovenije eden najtoplejših v zadnjih sto letih. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je bil glede na izmerjene temperature med drugim in četrtim najtoplejšim. Februarja se je vreme obrnilo. Od začetka meseca je bila snežna odeja skoraj po celotni Sloveniji. Zlasti konec februarja in začetek marca je bilo nekaj dni izjemno hladnih, a posebni vremenski rekordi niso padli.


Zimska odjuga in fantovska obljuba nič ne veljata

»Ja, ta zima je pa od vraga, je bentil sosed Drago. Možje z naše vasi so mu pritrjevali. April je tu, snega pa do kolena. Naš ded so takole pravili, je dodal Kovačev Janez: Zimska odjuga in fantovska obljuba nič ne veljata. Januarja je bilo toplo, da sem že plug iskal. Po svečnici, 2. februarja, se je skazilo. Pa sem že verjel, da snežena svečnica sneg in dež odnaša, kot je po starem veljalo, potem se je pa usulo z neba,« razkriva mag. Dušan Kaplan, po domače Krajnčev Lojz z Blok, kako so sedeli za pečjo in ugibali, kaj je narobe. »Marsikaj,« odreže sogovornik, amaterski opazovalec in zapisovalec vremena. »Pohlep, izkoriščanje naravnih bogastev (in ljudi) brez meja gresta v skrajnost, ki boli. Na Zemljo, na naš prelestni skupni dom, smo planili z – macolo. Vreme je eden od številnih dejavnikov, ki nam lahko naredijo lepe dneve, lahko pa nam jo zagodejo kot le kaj. Spomnimo se žleda, vetrolomov, velikih neurij. Vsak dan, vsako uro nas opominja, da je nekaj narobe z našim načinom življenja.«



Gorko pomlad bo prinesel šele Jurij

Drži, vremensko dogajanje je spremenljivo. Kakšno pomlad si lahko obetamo iz zakladnice ljudskih modrosti, ko je zima držala prav do velikonočnega tedna? »Res, prav nič ne odpusti starka zima,« pokima Dušan Kaplan. »Letos se je prvič rahlo otoplilo prav po Jožefovem prazniku (19. marec). Takole pravi Jožef: 'Kakor je vreme na jožefovo, bo do Matevža tako (21. september). In sv. Jedert (Jera, 17. marec) je prinesla prve, sicer mlačen sape. 'Če prej ne, pa na sv. Jedert gorka sapica zapihlja.' In še takole pravi ljudska: 'Jera lepa, dobro letino obeta'. Obeti so slabi. Na Jero je snežilo do nižin.« A ne obupajmo! Pomlad je tu. »Sicer je bolj krmežljava, ampak tu je. In po veliki noči, ko bo še nekaj dni hladno, bomo težke zimske plašče že lahko slekli. Kakšen prehodni plašč pa naj le bo pri roki,« svetuje Dušan Kaplan. »Nič ne bom presenečen, če se med pomladanskimi plohami prikrade tudi kakšna snežinka ob luninem krajcu, 8. aprila. Vreme v aprilu bo muhasto, kot se za ta mesec spodobi. Nič posebno toplo ne bo in ob dežju se bo vsakič shladilo. Pravo pomladansko vročino nam bo prinesel šele Jurij (24. april). Tako gre ljudska: 'Jurij toplo vreme zakuri.' Nekaj dni bomo uživali v prelepem vremenu. Vendar ne dolgo. Ščip (30. aprila) obeta spet hladno in deževno vreme. Prvomajski prazniki bodo hladni, s plohami. Vmes bo tudi nekaj sončnih dni,« izpostavi Dušan Kaplan.


Poletje bo suho in prijetno vroče

Kaj sogovornik, ki občuduje slovensko ljudsko izročilo, sporoča za naprej, po hladnem začetku maja? »Dva majska svetnika sta, poleg ledenih mož (12., 13., 14. maj) in Zofke (15. maj), zelo pomembna. To sta Florjan (4. maj). 'Če na Florjana dan dež gre, ga celo leto manjka.' Letos nas bo Florjan porosil. Tako kaže v pratiki. Drugi vremenar, ki kaže na poletje, pa je Urban (25. maj). 'Če se Urbanu sonca zahoče, bo poletje suho in vroče.' Kaj nam kažeta oba za to poletje – suho in vroče bo. Prav ekstremne vročine pa za letošnje poletje pratika ne kaže. Da bo poletje suho in vroče, sta že lani kazala Gal (15. oktober) pa Lucija s svojimi dnevi (od 13. do 25. decembra). Poletje bo suho in prijetno vroče.«



Neučakani na dopust že junija

In kateri mesec bo najbolj počitniški, da si vemo pravočasno rezervirati počitnice: junij, julij ali avgust? »Za najbolj neučakane že v začetku junija,« pove Dušan Kaplan. »No, nekaj zoprnih dni bo v juniju le okrog prvega krajca (20. junij). Nič hudega ne bo. Vročina bo malo popustila, vendar bo to prav primeren čas za odhod na počitnice. Juliju je vreme kazal januar. Če se bo vreme ravnalo po njem, bomo imeli zelo lep osrednji poletni mesec. Le lunin krajec (6. julij) nam lahko postreže s kakšno nevihto. V pasjih dneh (od 23. julija do velikega šmarna, 15. avgusta) se bo vroče in lepo vreme nadaljevalo. Sicer kaže pratika ob mlaju, 11. avgusta, nekaj deževnih dni. Obeta tudi nekaj neviht s točo. Soparno bo. Po velikem šmarnu se bo vreme spet ustalilo. S ščipom (26. avgusta) pa se bo kar močno shladilo. Pogosto se zgodi, da se tako vreme vleče tja do mlaja. Tudi tokrat se napoveduje nestanovitno vreme vse do sredine septembra. Kar spomnimo se lanskega septembra. Deževen je bil, da že dolgo ne tak. Upam, da se pratika tokrat morda le malo moti in bo kakšen dan prijeten in še vedno topel,« sklene Dušan Kaplan.


Napoved je muhasta

Nemški meteorolog z www.wetter.net spomni na obilne pošiljke snega, ki so pozimi povzročale težave na stari celini. »Sicer zima ni bila posebno mrzla. Osrednja Evropa je bila v primežu mraza in snega od februarja. Do tedaj je bila zima razmeroma prizanesljiva. Blaga. Zima je torej prišla pozno in pomlad ni prehitevala. Otoplilo se bo v aprilu.« Kaj nas čaka, je še prezgodaj napovedati. »Najprej je treba upoštevati spremembe podnebja. Verjetno je, da bo poletje muhasto s spremenljivim vremenom, kar pomeni, da so mogoči močnejši nalivi in daljša sušna obdobja. Toplim oziroma vročim dnem običajno sledijo močnejše nevihte in neurja s točo in silovit veter. Skratka, vremensko pestro poletje bo.«