Kruh je nepogrešljiva sestavina številnih kultur, in čeprav ga poznajo tako rekoč po vsem svetu, njegov izvor še ni povsem pojasnjen. Kot nakazujejo zadnje najdbe, bi bil lahko ta še starejši, kot so sprva domnevali. 



Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, so na najdišču na severovzhodu Jordana arheologi odkrili zoglenele ostanke nekvašenega kruha, 24 izdelkov, ki jih je spekla lovsko-nabiralniška družba pred približno 14.400 leti v dveh ločenih kuriščih. Skupina raziskovalcev z univerz v Københavnu, Londonu in Cambridgeu je svoje izsledke ta teden objavila v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences. Raziskovalci so preučili 24 zoglenelih ostankov hrane iz nekdanjih kaminov. Rezultati analize so pokazali, da je družba lovcev in nabiralk, ki so sestavljali natufijsko pleme, uporabljala divje predhodnike žit, med njimi ječmen, piro in oves, iz katerih so si spekli nekvašen kruh. Arheolog z univerze v Københavnu Tobias Richter, ki je vodil izkopavanja v Jordaniji, je najdbe opisal kot najstarejše odkritje peke kruha do zdaj. Dodal je, da pridelava žit ni bila značilna za tisto obdobje, zato je bil kruh najverjetneje bolj izjema. »Lovsko nabiralniška družba je zelo zanimiva za naše raziskovanje, saj pomenijo nekakšno prelomnico. Začeli so se prehranjevati z žitaricami, njihov življenjski slog je bil bolj sedeč,« je pojasnil Richter. Takšen kruh je bil enostaven tako za peko, shranjevanje kot tudi prevoz, še ugotavljajo strokovnjaki, ki domnevajo, da jim bo tako zgodnja uporaba nekaterih žit razodela tudi prve postopke izdelave piva. 



Amaia Arranz Otaegui, ki se na univerzi v Københavnu ukvarja z arheobotaniko, pa je o odkritju povedala: »Ostanki so zelo podobni nekvašenemu kruhu, ki je bil najden v severno evropskih neolitskih in rimskih mestih ter v Turčiji. Zdaj vemo, da se je peka kruhu podobnih izdelkov začela veliko prej kot razvoj kmetijstva. Naslednji korak je, da ocenimo, ali sta peka in uživanje kruha imela kakšen vpliv na gojenje rastlin in udomačitev živali.«