Rojena Elizabeth Alexandra Mary 21. aprila 1926 bratu prestolonaslednika vojvodi Yorškemu, kot otrok ni slutila, da bo nekoč vodila kraljestvo. Prvi v vrsti za prestol je bil namreč njen stric Edward VIII.. A, ko je Edward leta 1937, leto po smrti svojega očeta kralja Jurija V., abdiciral, da bi se poročil z ameriško ločenko Wallis Simpson, se je Elizabetino življenje nenadoma spremenilo. Na britanski prestol se je povzpel Elizabetin oče kralj Jurij VI., brezskrbno otroštvo tedaj komaj 10-letne Lilibet pa se je končalo. Začele so se priprave, da bo nekoč tudi ona stopila v službo domovine.
Seveda nihče ni pričakoval, da se bo to zgodilo prav kmalu, kralj Jurij VI. je bil razmeroma mlad, star 40 let, ko je zasedel prestol. A po komaj 16 letih ga je 6. februarja 1952 izdalo zdravje in Elizabeta je pri rosnih 26 letih postala kraljica Združenega kraljestva.
Zaradi žalovanja so jo slovesno okronali šele 2. junija 1953 v Westminstrski opatiji, obred, ki so si ga ljudje lahko prvič v zgodovini ogledali po televiziji, za vladarsko ime pa si je izbrala kar svoje in hkrati ime prve najbolj znane britanske vladarice ter postala Elizabeta II.
Za razliko od svojega strica Edwarda, je Elizabeta II. na prvo mesto vedno postavljala vladavino, Britanci pa si jo bodo zapomnili kot monarhinjo, ki je predstavljala simbol stabilnosti v hitro spreminjajočem se svetu. Medtem ko se je med njeno 70-letno vladavino zamenjalo kar 14 ministrskih predsednikov, zadnja je v to vlogo po odstopu Borisa Johnsona, stopila Liz Truss 6. septembra letos, je Elizabeta neomajno služila narodu vse do zadnjega, ko se je kljub zdravstvenim težavam, letos je prebolela tudi covid-19, pri 96 letih še vedno udeležila nekaterih kraljevih obveznosti.
Ko je Elizabeta II. leta 1952 zasedla položaj, je bila na čelu imperija z več kot 70 kolonijami, premier pa je bil Winston Churchill. V naslednjih desetletjih so se številne od kolonij osamosvojile, imperij pa se je preoblikoval v Skupnost narodov. Velika Britanija je v tem času vstopila v EU in kasneje iz nje tudi izstopila. V času svoje vladavine je Elizabeta II. sprejela 13 od 14 ameriških predsednikov. Z njo se ni srečal le Lyndon Johnson.
Ker je Združeno kraljestvo ustavna monarhija, v kateri ima kralj ali kraljica le protokolarno vlogo, je Elizabeta II. skozi vso svojo vladavino ohranila nevtralen položaj in se ni javno izrekla o številnih političnih vprašanjih, ki so pretresala državo, svoje mnenje je zadržala tudi leta 2014, ko so se Škoti na referendumu izrekali o neodvisnosti, in prav tako nekaj let kasneje ob referendumu o brexitu.
Druga najpomembnejša stvar v Elizabetinem življenju poleg vladavine, je bila njena družina. Pri 21. letih se je poročila z ljubeznijo svojega življenja Philipom Mountbattenom, ki je takrat postal princ Philip oziroma vojvoda Edinburški. Poročila sta se 20. novembra 1947 in uživala skoraj pet brezskrbnih let, preden je Elizabeta zasedla prestol in se je Philip moral odpovedati obetavni karieri v mornarici. Kljub napetostim, ki jih je v njun zakon vnesla krona, sta si stala ob strani dolgih 73 let, vse do Philipove smrti 9. aprila lani. Ob zlati obletnici poroke je kraljica dejala, da je bil Philip vsa leta njena moč in opora.
Elizabeti II. in princu Philipu so se v zakonu rodili štirje otroci, dva, Charles, prvi v vrsti za prestol, in Anne, preden je postala kraljica, medtem ko sta se Andrew in Edward rodila v Buckinghamski palači, bila pa sta tudi babica in dedek osmim vnukom in prastarša 12 pravnukom. Čeprav je Elizabeta II. vseskozi veljala za moralno avtoriteto, pa so številne afere zakuhali njeni bližnji sorodniki, od sestre Margaret do otrok in v zadnjih letih celo vnuka princa Harryja in njegove soproge Meghan Markle.
Leto 1992, ko so razpadli zakoni treh od njenih štirih otrok, poleg tega je v gradu Windsor izbruhnil požar, je kraljica označila kar za annus horribilis, grozno leto. Pri ločitvah ni šlo brez javnega pranja umazanega perila, zlasti v primeru prestolonaslednika princa Charlesa in Diane. Ob tragični smrti slednje leta 1997 pa je bila tudi kraljica deležna kritik, češ da se ni odzvala dovolj sočutno.
Z aferami je povezan tudi sin Andrew, ki se je prav v tem za kraljico težkem letu 2021 soočil z obtožbami zaradi spolnega nadlegovanja.
Zasebno življenje kraljice je v zadnjih letih dodatno otežil še spor princa Harryja in njegove soproge Meghan z ostalimi člani kraljeve družine. Par je kraljevi družini med drugim očital rasistične izjave, odnosi pa so se poslabšali po intervjuju para z ameriško voditeljico Oprah Winfrey, ki so ga objavili le mesec pred Philipovo smrtjo. Le pred slabima dvema tednoma je Meghan znova dvignila prah, ko je v intervjuju za ameriško revijo New York Magazine napovedala, da se vrača na družbena omrežja.
Elizabeta II. je ves čas svoje vladavine, z izjemo zadnjih nekaj let, veliko potovala. Že kmalu po kronanju sta z vojvodo Edinburškim odšla na šestmesečno potovanje okoli sveta, sledile so še mnoge poti. Skupno naj bi obiskala 110 držav na vseh celinah, številne tudi večkrat. V Kanadi je bila več kot 20-krat, le malo manjkrat je obiskala Avstralijo. Obiskala je tudi Slovenijo, in sicer oktobra 2008, pred tem pa leta 1972 tedanjo Jugoslavijo.
Poleg potovanj so britansko kraljico razveseljevali konji in psi, valižanski korgiji. Prvo psičko je dobila, ko je bila najstnica, nato jo je do leta 2018 spremljalo več kot 30 njenih potomcev.
Elizabeta II. je po dolžini vladanja leta 2015 prehitela svojo praprababico kraljico Viktorijo in kot prva obeležila platinasti jubilej oziroma sedem desetletji na prestolu ter tako postala monarhinja z najdaljšo vladavino na svetu. Nasledil jo bo njen prvorojenec princ Charles, ki je bil ob materi na dvorcu Balmoral na Škotskem v njenih zadnjih trenutkih.
Novica o njeni smrti ni bila tako nepričakovana, saj so iz Buckinghamske palače danes popoldne sporočili, da so zdravniki zaskrbljeni za njeno zdravje in priporočili, da ostane pod zdravniškim nadzorom. Kmalu zatem so h kraljici odhiteli člani kraljeve družine, njeni otroci, princ Charles, princ Andrew, princ Edward in princesa Anne, pa tudi kraljičin vnuk in Charlesov najstarejši sin, princ William. V urah napetega čakanja na novice so se pred dvorcem Balmoral in Buckinghamsko palačo v Londonu zbrale množice ljudi, ki so izražali skrbi za kraljičino zdravje in upanje, da bo vendarle preživela, ob vhoda obeh poslopij pa so polagali šopke cvetja.
Ob kraljičinem slovesu je Buckinghamska palača sporočila novico, da je kraljica v popoldanskih urah umrla mirno, njen sin, zdaj znan kot kralj Charles III. oziroma Karel III., pa je ob mamini smrti dejal: »Globoko žalujemo ob smrti cenjene vladarice in preljubljene matere. Vem, da bodo njeno izgubo globoko čutili tako naši državljani kot tudi prebivalci Commonwealtha in številni ljudje po vsem svetu.« Povedal je še, da ga bo v prihodnjih dneh tolažilo dejstvo, kako spoštovana in ljubljena je bila kraljica širom sveta.
Buckinghamska palača je še sporočila, da bosta novi kralj in njegova soproga Camilla, ki je postala kraljica spremljevalka, nocoj še ostala na Balmoralu, že jutri pa se bosta vrnila v London, kjer se bo družini kmalu pridružil tudi princ Harry, ki z Meghan in njunima otrokoma zadnji dve leti čez lužo živi v Kaliforniji. Karel III. bo za kralja uradno razglašen v prvih 24 urah po kraljičini smrti, in sicer v palači St. James v Londonu pred posebnim ceremonialnim svetom.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: