Tjaša Macerl: Moški nikoli ne sme biti tvoj projekt, zaradi katerega se izgubiš

O starem Egiptu kroži mit, da so vrhovnega arhitekta grobnic in piramid kralji dali po koncu gradnje zapreti v kompleks, zato, ker je bil edini, ki je poznal vse skrivnosti in skrite prehode do bogastva. Preveč nevarno ga je bilo pustiti na prostosti, četudi je bil cenjen in sposoben.

Vedel je preveč. Bil je dobro plačan umetnik, načrtovalec in zaupnik, a to na koncu ni ustavilo kralja, da ga pokonča. Kralj drugače ne bi bil več edini, ki bi bil prepoznan po svojih arhitekturnih dosežkih, ker bi si moral deliti sloves še z njim. Želel je slavo in zasluge sam zase. Želel je, da skrivnosti ostanejo na varnem. O Taj Mahalu obstaja legenda, da je cesar dal ubiti arhitekte, da nikoli več ne bi mogli ustvariti česa podobno veličastnega.

Čeprav so to verjetno samo miti, ki nimajo zveze z realnostjo, mi je to prečkalo um, ko sem razmišljala o ženskah, ki gradijo svojega moškega in investirajo vanj, kot da je njihov življenjski projekt samo zato, da na koncu niso povišane in nagrajene, pač pa izdane in zapostavljene.

Vedele so preveč. Izdale bi lahko skrivnosti, ki bi zrušile njegovo slavo, ugled in popolnost v očeh drugih. Moškega, ki jim je na začetku rekel, da bodo nagrajene, če bodo verjele vanj, začnejo ogrožati.

Ta isti moški, v katerega so vlivale ves svoj čas, svojo energijo, potrpljenje in podporo, da bi ga dvignile, ko še ni bil nihče, jih zdaj, ko mu uspe, začenja videti kot oviro. Ne kot osebo, s katero bi skupaj proslavljal in se ji zahvaljeval, ampak kot nekoga, ki se ga je treba znebiti.

One so bile zraven od začetka. Vedele so za vse njegove skrite napake in šibkosti, negotove začetke, pomanjkljivosti na poti, za njegove travme, dvome in strahove, za katere zdaj, tako kot za načrt svetišča, ne sme vedeti nihče. Ker ga to sooča z resnico o njem samem. Ker si ego ne more priznati, da mu samemu ne bi uspelo.

Niti slučajno nočem tega poenostaviti in generalizirati na celo moško populacijo, ker gre za manjšino, a ta na ženskah pušča toliko večjo škodo. 

Samo moški, ki nima karakterja in temeljnih vrednot, bo žensko zavedel, da bo njegova podpornica v dobrem in slabem, zato da na lepem ugotovi, da je več ne potrebuje in vse zasluge pripiše sebi.

Takšen moški ne bo cenil ženske, ki ga je zgradila, ker želi ob sebi žensko, ki ga bo občudovala, kot da je to naredil sam. Ki ga bo videla s svežimi očmi, kot da je tak že od nekdaj, ne pa ga poznala tudi kot razdejanje vmes. Do ženske, ki ga je zgradila, pridobi nezaveden odpor, ker mu vsak dan odslikava to, kar sebi težko prizna.

 “Stop building the man up”, je bil jasen in glasen nasvet, ki sem ga zadnjič slišala od znane ločitvene odvetnice. Tisočkrat je že videla scenarij, ko ženska pozabi nase, ker podpira njega zato, da na koncu nima nič od tega.

Ker smo ženske biološko in družbeno nagnjene k temu, da veliko vlagamo v odnose in potrebe ljudi okoli sebe, nam je lažje verjeti v potencial drugega kot verjeti vase. Zato svoje življenje in svoje sanje preveč zlahka damo na stran, da smo tam za druge.

To sem videla tudi sama v svoji praksi. Ženske, ki so “stiskale zobe”, da so zvesto podpirale njega. Ki so bile tam, ko je bilo najtežje. Ki so izgorele in zbledele, ker so nase prevzele vse vogale hiše. Ki so dale svoje prioritete na stran, da so lahko v ospredje postavile njegove. Ženska je bila tista, ki ga je bodrila, ga motivirala, ga spodbujala, ga opogumljala, mu vlivala zaupanje vase, ga usmerjala, stabilizirala, mu svetovala in ga oblikovala. 

Za štirimi stenami ni bila samo njegova partnerka. Bila je njegov poslovni coach, njegov terapevt, manager, emocionalna podpora, topel dom in njegova največja oboževalka. Morda tudi mama. 

Videla sem ogromno žensk, ki so na neki način vzgojile svojega moškega in ga “spravile v red”. Prej žuriral vsak konec tedna, hodil okrog slabo oblečen in postrižen, zdaj pa ga v roke dobi ženska, ki ga v vsem nadgradi. Nauči ga, kako naj se obleče, se obrije in si izboljša prehrano. Pospravi mu stanovanje, mu pove, kako naj se bolj primerno obnaša in komunicira, mu daje nasvete glede čustvene inteligence in posla ter ga praktično nauči, kako naj deluje v zvezi. 

Videla sem ženske, ki so svojega moškega spremenile v boljšega partnerja, boljšega podjetnika, boljšega komunikatorja, boljšo osebnost samo zato, da se je on na neki točki ozrl okoli sebe in si rekel, da je vse to zgradil sam. Da se takoj, ko se počuti dovolj samozavestnega in pripravljenega, odloči, da si zdaj zasluži več. 

Kar naenkrat misli, da je on tisti, ki te je prerasel. Kar naenkrat ženska, ki ga je oblikovala, ni več dovolj vznemirljiva za moškega, v katerega ga je spremenila.

Pravijo, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska. Ampak kako pogosto je to ista ženska, ki je bila z njim od začetka? Ne, tam ponavadi stoji mlajša ženska, ki je že prišla na boljše in nima pojma o težkih časih, ki si jih ti dajala čez z njim pred njo.

Zato vedno pravim vsaki ženski naj ne stoji za moškim, ampak naj stoji z njim. To je razlika. Naj ga podpira, ampak ne toliko, da ne bo zmogla podpreti sebe. Naj ga spodbuja, ampak naj se ne žrtvuje. Naj bo njegova inspiracija, ne postrešček. Naj verjame še vase toliko, kot je verjela v potencial svojega (bivšega) fanta in si bo lahko ustvarila sanjsko življenje. 

Si predstavljaš to religiozno, obsesivno, trmasto in vztrajno energijo, ki si jo dajala drugim, da bi enkrat za spremembo napajala tebe. Tvoje dobro počutje, tvoje sanje, tvoje projekte, tvoje življenje, tvoje prijatelje, tvoje hobije in strasti, tvoje zanimanje, tvoj talent in potencial. Kaj vse bi že lahko dosegla?

Ampak vse to pogosto ostane zamrznjeno, neizživeto in neizraženo - postane samo grenkoba, izdaja in frustracija na tvojem obrazu. Ti si izgnana iz njegove sence, ne da imaš karkoli svojega, na kar se lahko nasloniš. Še sebe ne poznaš več.

Moški nikoli ne sme biti tvoj projekt, zaradi katerega se izgubiš, ker boš s tem izgubila tudi vajin odnos. On se ob tebi ne bo počutil več moško. Ti pa ga boš samo pripravila za drugo žensko. Poišči nekoga, ki te sreča na tvoji ravni in ti lahko daje enakovredno podporo nazaj, ki te ne konzumira za svoje potrebe, ampak želi, da zasiješ še ti.

Pravi moški ne potrebuje mame, terapevtke in mentorice, ampak enakovredno partnerko, ki si v prvi vrsti dovoli biti ženska. Napačen moški pa potrebuje navijačico in oboževalko, da bo vse, kar si vložila vanj, nekoč uporabil kot dokaz, da te itak nikoli ni potreboval.

Nekateri tvoje podpore ne bodo nikoli pozabili, nekaterim bo stopila v glavo. Soodvisniški odnos se nikoli ne konča dobro, ker ljudje dobijo do tebe podzavesten odpor, ker se ne čutijo samostojne.

Ne verjemi nikomur, ki ti obljublja, da ti bo vse povrnil, ko mu bo uspelo, ker on še sam sebe ne pozna, kakšen je, ko uspe. Nočeš biti arhitektka, ki konča zaprta v grobnici.

Zato dajaj podporo drugim samo toliko, da ti jo dovolj ostane še zase. Zgradi sebe in pusti ljudem zadoščenje tega, da sebe zgradijo sami.