Danaja Lorenčič: Hotela sem samo spati. Potem pa je prišel sleepmaxxing

Spanje je moj najljubši hobi. (No, pa tudi edini.)

Že v gimnazijskih letih sem se raje odpovedala zabavi do jutranjih ur kot dobremu spancu, vendar sem to prikrivala. Na vprašanje, kje si preživela petkov večer, sem običajno zamrmrala nekaj v stilu: »Malo sem zabluzila.« V resnici pa sem bila že ob desetih zvečer v pižami, več kot pripravljena, da se odpravim na svojo sanjsko destinacijo – v Mižale.

Z leti se je moja ljubezen do spanja stopnjevala in dosegla vrhunec, ko so prespane noči postale le še oddaljen spomin. Saj veste; resnične vrednosti nečesa se pogosto zavemo šele, ko to izgubimo.

Prvič je bil moj spanec resno ogrožen, ko sem živela s človekom, ki je smrčal, kot da spim s prižgano motorno žago. Kadar je imel dobro noč. Na slabo noč je zvenelo, kot da nekdo s tropom volkov kliče demone. Naslednjič sem bila ob spanje prve mesece po rojstvu otroka. (Kateri starš pa ni?) Za piko na i sem se pred nekaj leti spopadala še s kronično nespečnostjo.

Ker se zavedam, da je spanec boljši kot žganec, nikoli nisem razumela ljudi, ki se hvalijo, da spijo le tri ure na noč. Mimogrede, med njimi je tudi Donald Trump. (Samo toliko, da imate predstavo, kakšne so posledice, če premalo spite.)

Še manj sem bila navdušena nad tistimi, ki so sredi noči pošiljali mejle z oznako »pomembno.« No, ko smo že pri tem … Absolutna zmagovalka v kategoriji »šefov, ki ne priznavajo pravice do odklopa,« je bila nadrejena, ki mi je v eni noči poslala več kot trideset (!) mejlov. In nobeno ni bilo v stilu »želim vam lepe božične praznike.«

Toda v sodobnem kapitalizmu se počitek smatra za nadlogo, medtem ko se nenehna produktivnost in dosegljivost kujeta v zvezde. Če rad spiš, si hitro prislužiš oznako »čudak« ali »lenuh«.  

V tej luči je v svetu, ki poveličuje deloholizem in zaničuje lenarjenje, spanje mogoče razumeti kot revolucionarno dejanje. »No, potemtakem sem novodobna, ženska različica Che Guevare,« sem se ob tej misli že valjala v samohvali. A ne prav dolgo.

Kajti odkrila sem, da je po novem spanje popularno.

Ko sem že mislila, da sem videla vse, sem naletela na viralni trend, imenovan sleepmaxxing – izboljšanje kakovosti spanca. Na TikToku ima že več kot 100 milijonov objav, v katerih vplivneži delijo trike, nasvete (in seveda cel kup neumnosti), ki naj bi pripomogli k boljšemu spancu.

Najprej sem sicer pomislila, da gre za dobro idejo. (Prosim, upoštevajte, da to piše oseba, ki je nekoč dala v pečico pico s kartonasto škatlo, ter jo prižgala na 200 °C. Ker se ji je to zdela dobra ideja.)

A potem sem si zadevo pobliže ogledala. Kar je bila napaka. Gromozanska napaka.

Med nasveti in triki za izboljšanje spanca, ki jih promovirajo na TikToku, so namreč: nošenje pametnih ur, ki beležijo spanje, uživanje dveh kivijev (nimam pojma, kaj se zgodi, če slučajno pojeste tri), pitje Sleepy Girl Mocktaila (gre za mešanico soka kislih češenj, magnezija v prahu in mineralne vode), spanje v sobi, ki je hladna skoraj tako, kot da spiš v zamrzovalniku (zato se moraš zjutraj kakšno uro odtajati); zatemnitvene zavese, težke odeje, dihalna vaja za aktivacijo pinealne žleze (karkoli naj bi to že bilo) …

Priporoča se tudi, da dve uri pred spanjem ne piješ vode. Najbolj absurden nasvet pa je, da si pred spanjem prelepiš usta z lepilnim trakom – torej kot da si talec v lastni spalnici. Po mnenju vplivnežev naj bi lepilni trak pomagal pri spalni apneji in smrčanju. Kar seveda ni znanstveno potrjeno.

Strokovnjaki tovrstnim nasvetom niso naklonjeni. Nobena raziskava namreč ne potrjuje, da so učinkoviti. Prav tako so nekateri triki lahko škodljivi, ker povzročajo obsesijo s spanjem in vodijo v ortosomnijo (nezdravo prizadevanje za popoln spanec).

PREBERITE ŠE -> Danaja Lorenčič: Zato je podoba, ki nam jo slikajo tradwives, za večino žensk povsem nedosegljiva

Sleepmaxxing je sporen z več vidikov. Prekomerno spremljanje in nadzorovanje spanja s pametnimi urami in aplikacijami spremeni spanec v osebni znanstveni eksperiment in obsesijo. Spanje tako postane celo napornejše od dela. Problematično je tudi, da je večina spletnih vsebin o sleepmaxxingu manj osredotočenih na dobro počutje in bolj na izboljšanje videza (»looksmaxxing«), čeprav lepotilni spanec, ki naj bi trajal od sedem do devet ur, ni mit.

To lahko potrdim iz prve roke. Ko sem bila kronično neprespana, sem se vsako jutro ustrašila, ko sem v ogledalu zagledala bitje, ki ni bilo podobno človeku, temveč liku iz filma Dežela živih mrtvecev.

A ideja, da spiš le zato, da dobro izgledaš, je povsem zgrešena. Ker se spanje spremeni v sredstvo za doseganje estetskih ciljev, zato ne spiš več v skladu z dejanskimi potrebami telesa po počitku, ampak strogo spremljaš, nadzoruješ in načrtuješ vsaj sedem (ali več) ur spanja na noč, da boš videti kot Trnuljčica, ki je spala sto let.

S sociološkega vidika je sleepmaxxing problematičen, ker gre za komercializacijo in fetišizacijo osnovne biološke potrebe. Leta 2026 očitno ni več dovolj, da se pred spanjem stuširaš, umiješ zobe in oblečeš pižamo, temveč je treba imeti cel kup dragih pripomočkov, preden greš v horizontalen položaj. 

Spanje torej ni več brezplačno, temveč je postalo luksuzna dobrina, sodeč po sleepmaxxingu. Kakovostno spanje z REM fazo si bodo po tej logiki lahko privoščili le tisti, ki v to vložijo celo premoženje.

Kar me skrbi ob vseh teh novodobnih trendih (poleg tega, da se zaradi njih počutim kot dinozaver), je, da so v današnji družbi celo najbolj osnovne stvari, ki so dostopne vsakomur, postale tržna niša, projekt, merljiv dosežek ter sredstvo za tekmovanje in primerjanje.

PREBERITE ŠE -> Dr. Barbara Gnidovec Stražišar: Na to težavo pri najstnikih že leta opozarjam, a je sistem ne upošteva

Spanje je ena od redkih stvari, ki naj bi bile neodvisne od zunanjih pričakovanj. Je polje svobode in neokrnjeno področje naše intime.

A očitno nič več.

Ker živimo v družbi, kjer je vse treba spremeniti v fenomen.

Tako, zdaj pa grem preverit, ali se je med pisanjem te kolumne pojavil že kakšen nov trend. Recimo sexmaxxing ali poopmaxxing. Bojim se, da niti spolnih odnosov in iztrebljanja kmalu ne bomo več znali opravljati, brez da bi to nadzorovali in dobili vsaj tristo nasvetov, kdaj in kako to početi.

P.S.: Izkazalo se je, da oba trenda dejansko že obstajata. Ampak, če se imate radi, ne boste guglali, za kaj gre.