Marec je ženski mesec. Čas vstajenja narave, kar je fascinantno, in naj bo tudi čas prebujanja našega uma in razuma. Najraje bi tukaj povzela celoten intervju s prof. dr. Renato Salecl, našo prvo Ono 365, in potem še z našo – naj mi oprosti, ker si jo nežno svojim – Bronjo Žakelj, letošnjo Ono 365. Odločila sem se, da bom njune besede, misli prebrala najmanj trikrat. Prvič zato, da se mi bodo vtisnile dovolj globoko v spomin. Drugič, da jih bom razumela – dovolj precizno. In tretjič, da jih ponotranjim. No, Renata nam pripoveduje, da trenutno raziskuje družbeno klimo, ki jo po domače imenuje fučka se mi. Pripoveduje nam: »Gre za različne oblike odklopa, ki jih danes opažamo v družbi. Nekateri se zanj odločijo racionalno, drugi so odklopljeni psihološko, zaprti v svoj mehurček. Ti odklopi niso enoznačni, zato analiziram razliko med apatijo in odtujenostjo oziroma alienacijo.« In nas pripelje do paradoksa ali pač pomembnega družbeno-socialnega vprašanja: »Ste tudi vi utrujeni od sočutja?« In če ste, kaj to pomeni za vas osebno in kaj za družbo kot celoto?
Zadnjič srečam v dvigalu poslanko, rekla ji bom Z, in ji povem, na kaj nas dr. Saleclova opozarja. Še vedno sem pod vtisom intervjuja in jo vprašam, ali je kaj utrujena od sočutja. Vidim osuplost, navidezno, kakopak ...
