Prav nič ne zavidam mamicam, ki si v tem času ustvarjajo družine

Materinstvo nikoli ni preprosto. Vsaka generacija mam se spoprijema s svojevrstnimi izzivi, skrbmi in dilemami. Tudi dandanes je biti mama nekoliko drugače in v marsičem težje, kot je bilo nekoč. Ne zaradi otrok, temveč zaradi sveta, v katerem ti odraščajo in ki neprestano opazuje njihove mame.

Družbena omrežja so prinesla novo dimenzijo. Nosečnost, dobrodošlica otroku, še preden se rodi, pompozno odkrivanje spola, porod, prvi nasmeh, prvi koraki, prvi šolski dan … Vse je postavljeno na ogled. Kot da je materinstvo nekakšna javna zgodba, ki jo je treba dosledno dokumentirati in deliti s celim svetom. Kar je bilo nekdaj del intime družine, je vse prevečkrat vsebina za objave, všečke in komentarje ter neprestano primerjanje. Fotografije popolnih otroških sob, skrbno izbranih oblačil, idealnih rojstnodnevnih zabav in brezhibno urejenih družinskih trenutkov ustvarjajo občutek, da mora biti materinstvo popolno. Da mora biti otrok vedno nasmejan, dom vselej urejen in mama vedno polna energije. Marsikdo tako hitro pozabi, da vnetih ritk nihče ne objavlja. Namrgodenih najstnikov tudi ne.

PREBERITE ŠE -> Klinična psihologinja Maja B. Kranjc: Starši si morajo dovoliti to grozno nepopolnost

Prav nič ne zavidam mamicam, ki si v tem času ustvarjajo družine. Ne samo zato, ker so tedaj, ko se je polnilo moje gnezdo in so nastajali posnetki velikih in majhnih prelomnic, ki so končali v družinskih albumih, zasebni trenutki z otroki ostali res zasebni in imajo še danes neizmerno težo. Predvsem se name niso z vseh strani sipali nasveti in priporočila samooklicanih strokovnjakov za vse in name niso iz vsakega kotička prežali vsiljivi oglaševalci ter me bolj ali manj spretno prepričevali, da nekaj, kar prodajajo, nujno potrebujem. Priznati je treba, da se jim zlahka vdaš, saj v času, ko si malce negotov vase in sploh ko si prvič starš, hitro podvomiš, ali bitju, ki ga imaš najraje, res daješ dovolj, in se začneš spraševati: sem zato, ker nimam vozička po zadnji modi in cele kolekcije za nego z zvenečim imenom, slaba mama?

Resnica je preprosta: otroci potrebujejo čas, bližino, občutek varnosti in starše, ki so prisotni, a ne nujno popolni. Ljudje nismo popolni. Mame pač nismo popolne. Mame smo samo ljudje in naj ne bi bile nekakšni robotki, ki sledijo z algoritmi vsiljenim norim zapovedim vsesplošnega potrošništva in tekmujejo v številu objav na instagramu.

PREBERITE ŠE -> Slovenska varuška razkriva: Vsako leto smo bolj iskane, a predsodki ostajajo

Naj ob letošnjem dnevu, ki jim je namenjen, vsem položim na srce, da materinstvo ni predstava za javnost in ni tekma. Da ni zbirka popolnih fotografij, temveč kolaž neštetih drobnih trenutkov, ki pogosto ostanejo v ozadju, a so najpomembnejši. Najlepši spomini največkrat nastanejo prav tedaj, ko jih tketa samo dva: ko otrok zaspi v naročju, ko se z mamo skupaj smejita nečemu povsem nepomembnemu ali ko se njun svet za nekaj minut v tišini doma ustavi. Brez fotografije, brez objave, brez dokazovanja.

Mamam, tistim, ki vzgajajo malčke, tistim, katerih otroci so že malo večji ali celo odrasli, in tistim, ki svoje otroke nosijo v srcu na drugačen način, želim miren, topel in lep materinski dan. Naj vas danes in vsak dan spremlja občutek, da je to, kar dajete svojim otrokom – ljubezen, skrb in čas – največ, kar lahko dobijo.