Madžarska lekcija o tem, kako krhka je demokracija

V nedeljo so na Madžarskem parlamentarne volitve.

Tik pred njimi je Financial Times objavil analizo: 13 ljudi iz najožjega kroga Viktorja Orbána je prek svojih podjetij od leta 2010 dobilo več kot 28 milijard evrov iz javnih razpisov.

Ista imena, isti posli, isti vzorec. Med letoma 2010 in danes so ta podjetja počrpala tudi približno 12 milijard evrov evropskih sredstev. Evropska unija je zaradi tveganj korupcije Madžarski zamrznila okoli 27 milijard evrov. Ekonomist István János Tóth, direktor inštituta Corruption Research Center Budapest, ki za evropske institucije analizira podatke o javnih razpisih, pa v članku Kako so oligarhi Viktorja Orbána iz javnih razpisov pobrali milijarde stanje opiše precej neposredno: »Orbánov sistem je kleptokracija. Elita si prisvaja javni denar in izkorišča pomanjkanje pravne države.«

PREBERITE ŠE -> Hana Špičko: To je odgovornost in naloga starejših generacij

Vzporedno z denarjem teče še druga zgodba, ki jo je težje zajeti v tabelah. Madžarski dokumentarec The Price of the Vote, nastajal je pol leta, pokaže, kako so volitve videti na terenu. Pričevanja prihajajo iz različnih delov države, a so si presenetljivo podobna. Ljudje opisujejo podkupovanje – denar v zameno za glas za Fidesz, organizirane prevoze na volišča in fotografiranje izpolnjenih glasovnic kot dokaz, da je bil glas oddan »pravilno«. V nekaterih krajih naj bi bili drva, delo ali dostop do zdravnika povezani z odločitvijo na volitvah. Film omenja 53 od 106 volilnih okrožij in do 600.000 volivcev, ki bi lahko bili tarča takšnih praks.

Eden od sogovornikov v dokumentarcu je policist, ki govori anonimno, z zakritim obrazom in spremenjenim glasom. Opisuje, kako se glasovi kupujejo na terenu, in pove, da denar prihaja »v precej resnem obsegu, z organizirano ekipo«, ter doda: »Nisem postal policist zato, da bi služil pokvarjenemu sistemu in pomagal prikrivati stvari.«

PREBERITE ŠE -> Prof. dr. Renata Salecl: Vera v avtoritarce je predvsem čustvena

Ko lokalna oblast odloča o tem, kdo dobi delo, drva ali dostop do zdravnika, glas na volitvah ni več stvar svobodne izbire, temveč odločitev, ki na tehtnico postavi lastno preživetje. Ko ista skupina podjetij znova in znova dobiva državne razpise, drugi iz igre izpadejo, še preden sploh pridejo do priložnosti, in ko se tak vzorec ponavlja leta, postane način delovanja.

V takih razmerah je demokracija krhka. In to ni samo madžarska zgodba. Tudi pri nas imamo politike, ki jim diši Orbánov način vladanja. Zato je toliko bolj pomembno, da demokratičnih pravil in vladavine prava ne jemljemo kot samoumevne, ampak jih dosledno uresničujemo v praksi. Vsak dan znova.