Ko postane vročina opozorilo, ki ga ne bi smeli več preslišati

Letošnje poletje je očitno dobilo navodila že precej zgodaj. Če gre verjeti mag. Dušanu Kaplanu, so ga napovedovali skoraj vsi pomembnejši vremenski svetniki iz ljudske zakladnice – od Jožefa in Jurija prek Pankraca pa vse do Urbana, ki naj bi imel pri poletju, kot pravi amaterski opazovalec vremena in vremenski kronist z Blok, zadnjo besedo. In Urban je bil jasen in vroč. Morda bi torej morali že 25. maja vedeti, da bomo od konca junija pravzaprav skoraj ves čas iskali senco in vodo ter preizkušali meje svoje potrpežljivosti. In vzdržljivosti.

V primežu rekordno hude vročine v tretjem vročinskem valu je bilo vprašanje skoraj odveč: kdaj bo konec? Dušan Kaplan, ki naravo opazuje po starih znamenjih, odgovarja po svoje – poletje še ni reklo zadnje besede. Po njegovem bi se vročina lahko še vrnila, čeprav si, priznava, tudi sam močno želi, da četrtega vročinskega vala le ne bo.

Ljudska modrost pa se ne ustavi pri poletju. Vremenski znanilci Aleš, Marjeta, porcijunkula in Lovrenc imajo, če prebiramo stare pratike in poslušamo pregovore, kaj povedati tudi o jeseni in celo zimi. In prav tu postane pogled Dušana Kaplana na vreme najbolj zanimiv: medtem ko sodobni človek malone vsakih nekaj minut na pametni napravi preverja aplikacijo z aktualno radarsko napovedjo, je bilo nekdaj treba znati pogledati v nebo, poslušati veter in si zapomniti, kaj se je dogajalo na določen dan v letu. Nemalokrat je bilo za vremensko napoved dovolj že to, da je človek vedel, kateri svetnik goduje.

PREBERITE ŠE -> Ljudski vremenar Dušan Kaplan že o zimi: Ena napoved še posebej izstopa

Seveda danes na vreme gledamo drugače. Podnebje se je tudi v Sloveniji v zadnjih desetletjih spremenilo. Naglo se izmenjujejo dolga sušna obdobja, močne padavine, nenadni hladni preobrati in vročinski valovi … Denimo, posebnost letošnjega poletja je huda suša, ki je nastala ob nadpovprečno visokih temperaturah. Prav tako vztrajna vodna stiska. Dolgotrajno nizkovodno obdobje se je prepletlo z vročino in pomanjkanjem padavin, zato so se reke močno segrele, pretoki so bili marsikje zelo nizki. Letošnje poletje je tako precej nazorno pokazalo, kako tesno so povezani vročina, pomanjkanje padavin, suha tla in nizke zaloge v vodotokih ter podtalnici – in kako hitro lahko dolgotrajna vročina pusti posledice v naravi in kmetijstvu.

Tudi Dušan Kaplan seveda ne dvomi, da smo ljudje pri svojem ravnanju z naravo šli predaleč. Morda je prav v tem tudi najresnejše sporočilo tokratnega pogovora z možem, ki že desetletja opazuje njene znake: narava govori. Vprašanje je le, ali opozorila znamo poslušati – in ali smo pripravljeni kaj spremeniti ali pa se bomo še naprej počutili superiorne ob dolgoročnem trendu segrevanja ozračja, dokler ne bo narava spregovorila še glasneje.

PREBERITE ŠE -> Dr. Vesna V. Godina: Suša spreminja Slovenijo, politika pa še vedno čaka na dež

Vreme se spreminja in mnogi ljudski reki bodo očitno morali v zgodovino. Dušan Kaplan za poletno sezono kljub vsemu najde pregovor, ki mu po tako vročem poletju morda ne bodo vsi pritrdili: »Več je vredno eno poletje kot sto zim.« Pa čeprav, kot doda sam, je bilo tudi zanj letos prevroče.

In kakšni so obeti? Po ljudski vremenski pratiki bo september, prvi mesec meteorološke jeseni, lep in še kar poletno topel. Nekaj resnejše osvežitve naj bi prišlo okoli zadnjega krajca – in še to le za kratek čas. Če ima Dušan Kaplan prav, nas čaka dolgo, prijetno pozno poletje. Če ne, bomo vsaj vedeli, koga vprašati, kaj so letos zakuhali Aleš, Marjeta, porcijunkula ...