V tišini, ki ne prosi za dovoljenje, in s spremembami, ki jih ne moremo zadržati.  V zraku je vonj po mokri zemlji, po dimu iz prvih kaminov in po jabolkih, ki se počasi mehčajo v shrambah.

V tišini je mehka melanholija, ki nam šepeta, da je minljivost darilo, in ne grožnja, in da nam bo, če bomo le znali pogledati, razkrila več o nas samih kot katerikoli zmagoslavni trenutek poletja.

Zavest ni statična točka

Nevroznanost nas uči, da so spremembe nujne za zdravje možganov. Nevroplastičnost ne pomeni le, da se učimo novih veščin – pač pa da moramo dovoliti, da stare poti zbledijo, da se lahko zarišejo nove.

Kot pravi Peter Russell, zavest ni statična točka, temveč tekoč proces, ki se odziva na ritem življenja. Jesen je prav to – naravni laboratorij nevroplastičnosti, kjer drevesa brez odpora odložijo listje, ker vedo, da bo pomlad ustvarila nove oblike.

Vsak list, ki pade, je pismo neba zemlji. Napisano v jeziku, ki ga razumejo le tisti, ki so pripravljeni pogledati navzgor, preden stopijo naprej. Lepota ni nujno v trajanju, temveč pogosto v trenutku, ko se nekaj konča. Ko dopustimo proces, odtis in ...