Dr. Vesna V. Godina: Suša spreminja Slovenijo, politika pa še vedno čaka na dež

Sama nikoli poleti nisem marala dežja. Pa tudi ohladitev vremena ne. Zame poletje ni bilo poletje, dokler mi ni bilo vroče. In dokler zvečer in ponoči ni bilo tako toplo, da si lahko hodil okoli v majicah in oblekah s tankimi naramnicami. Brez rokavov. Ko so drugi izražali zadovoljstvo, da se je zvečer oziroma ponoči toliko ohladilo, da si je bilo treba obleči nekaj z rokavi oziroma uporabiti jopico ali trenirko, je to zame pomenilo konec poletja. In začetek jeseni. In konec poletja oziroma začetek jeseni je bil zame vedno žalosten čas. 

Morda sem tudi zato vedno skušala podaljšati poletje. Čim dalje v jesen. To počnem še zdaj. Z morja se vračam čim kasneje. Po možnosti nekje v oktobru. Kar je zdaj, ko sem upokojena, možno brez zadržkov. In kar je ena krasnih plati upokojitve. Teh je sicer še kar veliko. A o njih bom morala pisati kdaj drugič. Da se vrnem k dežju poleti. Moj odnos do tega vprašanja oziroma fenomena se je spremenil, ko sem živela na Havajih ...