Kako to vem? Tako, da me je do danes kontaktiralo že kar nekaj slovenskih učiteljev in profesorjev, ki so mi to povedali. Zakaj so kontaktirali mene? Ker sem bila v času njihovega študija njihova profesorica. In v okviru mojih predavanj smo vsaj pri dveh predmetih obravnavali tudi šolski sistem. Nasploh. In še posebej slovenski šolski sistem. In njegove napake.
Skratka, moji nekdanji študenti so mi vsi brez izjeme – pa se med seboj ne poznajo –, poročali, da se je v slovenske šole naselil strah. Da vsi sicer vedo, da je bilo s sedanjo slovensko šolo marsikaj narobe. In da vedo tudi, da je za to kriva stroka. Oziroma natančneje: tisti del stroke, ki je šolski sistem v zadnjih desetletjih vodil. Vsi, ki se kakorkoli ukvarjamo s slovenskim šolskim sistemom, poimensko vemo, za katere ljudi gre. Kdo je ta famozna »stroka«. In da je res, da je ta famozna »stroka« marsikaj zavozila. A povedali so tudi, da je to, kar obljublja Rončević, še slabše od tega, kar imamo zdaj. Kajti Rončević obljublja hitre spremembe brez vključevanja drugih, razen ozkega kroga tistih, ki jih je izbral sam in ki niso »stroka«. Skratka, že vnaprej je jasno, da bomo prešli z dežja pod kap. Kar se bo nedvomno zgodilo. To, da bo iz reforme slovenskega šolstva izključena stroka, mora vzbujati strah. Tudi zato, ker so znotraj stroke vedno nestrinjanja. Vsaki poziciji v stroki nasprotujejo protipozicije. In protiargumenti. Kar pomeni nujnost premisleka. In premislek je vedno dober. Treba se je torej ustaviti. In premisliti. Sedanji minister z ekspres reformo v nekaj mesecih pa krši to načelo. Tu ne bo premisleka. In tudi ustavitve ne. Kar je prvi utemeljeni vzrok za strah v šolah. Drugi se veže na dejstvo ...