Ne vem, ali ste opazili, kako so vse državne proslave poleg vsega ostalega tudi priložnost za prikaz ponarejene in sfrizirane zgodovine. Seveda vsi poznamo rek, da zgodovino pišejo zmagovalci in pišejo jo tako, kot jim to ustreza. Stvar lahko slikovito ponazorimo s slovenskimi državnimi proslavami. Ko levo vlado zamenja desna – in obratno -, se tudi vsebina slovenskih državnih proslav pomembno spremeni. Ne samo, da smo deležni povsem drugih estetskih in umetniških idealov in standardov, kot pri prejšnji vladi, tudi zgodovinski dogodki in dejstva naenkrat začnejo pomeniti nove, lahko celo povsem obratne reči, kot so jih pomenile pod prejšnjo vlado. Letošnja proslava Dneva državnosti, kjer sta oba slavnostna govorca, Janša in Pirc Musarjeva to razliko v svojih govorih zelo dobro ilustrirala, je lep primer povedanega.
A danes v resnici ne nameravam pisati o potvarjanju zgodovine na slovenskih državnih proslavah. Ampak o potvarjanju zgodovine na letošnji ameriški proslavi Dneva samostojnosti in neodvisnosti, ki ga v ZDA praznujejo 4. julija. 4. julij je v ZDA vedno pomemben praznik. Moji prijatelji in sodelavci na Hawai'i Pacific University so mi vedno znova poudarjali, da je to najpomembnejši ameriški praznik. Nekateri pa so stvar še nekoliko zaostrili in povedali, da je to najpomembnejši družinski praznik, saj se takrat doma, praviloma pri starših, zberejo vsi člani družine. In da je to edinkrat v letu, ko se to zgodi. To govorjenje mi je že takoj dalo vedeti, kako zelo oprane možgane imajo Američani. Da je njihov največji družinski praznik Dan neodvisnosti in samostojnosti, je tako, kot da bi bil največji družinski praznik v Sloveniji Dan neodvisnosti in samostojnosti ali pa Dan državnosti. Ali, kot da bi ...
