Uvedba obvezne božičnice oziroma sprejemanje odločitve, ali ta bo ali ne bo uvedena, je še en šolski primer tega, kako se v Sloveniji rešujejo oziroma ne rešujejo družbeni problemi in vprašanja.
Ob njeni uvedbi, glasovih za in proti, smo namreč še enkrat priča istim logikam, istim pristopom in istim argumentom, ki smo jim v samostojni Sloveniji priča že vse, odkar to državo imamo. Te logike, pristopi in argumenti so bolj ali manj stalni in se – kar se morda lahko zdi na prvi pogled presenetljivo - v resnici kaj malo spreminjajo glede na to, kdo ima v državi trenutno oblast.
Oziroma kdo ima v rokah vlado. Kar kaže na to, da so bolj kot rezultat partikularnih političnih kompromisov vladajočih, rezultat nekih bolj temeljnih matric delovanja politike. In delovanja v političnem.
Ena od teh matric je na primer, da vsaka vlada - ne glede na to, ali je leva ali desna, ali ima v parlamentu zagotovljeno večino ali ne - vedno, ko se bližajo nove volitve, naredi isto napako: s svojim delovanjem in odločitvami začne podkupovati volilno telo. Oziroma njegove različne segmente. Vlade tega seveda ne poimenujejo s tem imenom. Ampak se govori o aktivaciji volilnega telesa. Oziroma njegovih različnih delov.
V trenutni izvedbi se tako s poklanjanjem poročnih šopkov aktivira volivke in volivce v domovih za ostarele. Z obvezno božičnico revnejši del volilnega telesa. Naštevali bi lahko tudi številne primere iz preteklosti. Vsi imajo skupno sporočilo: »Vidite, mi smo tu. Nismo pozabili na vas. Skrbimo za vas. Torej volite nas!«
Mimogrede, to isto logiko uporabljajo praviloma vse stranke. Tudi tiste, ki niso na oblasti. Glej plakate ob cestah!
Ta logika je večkratno napačna. Sicer je res, da Slovenci praviloma pozitivno reagirajo na politike in politiko, ki kaže skrb zanje. Oziroma za njihovo preživetje. Kamor obvezna božičnica brez dvoma sodi. A tisto, kar je napačno, je najmanj dvoje ...
