Enako sem bila tudi na referendumu proti legalizaciji konoplje v t. i. »rekreativne« namene. To pa zato, ker gre za legalizacijo uporabe droge.
Kar vedo vsi. Pri čemer se vsi sprenevedajo. Eni tako. Drugi drugače. To sprenevedanje se kaže v celi vrsti praks. Ki bi bile smešne. Če bi ne bile nevarne.
Najprej se to kaže v besedah. V tem, kako se o legalizaciji rabe konoplje govori. Tako se na primer govori o rabi konoplje v »rekreativne« namene. Torej zdaj ne gre več za zadevanje. Ali celo drogiranje. Zdaj gre za rekreacijo. Zakaj je tako?
Zato, ker rekreacija zveni pozitivno. Gre za pozitivno delovanje. Pozitivno individualno in družbeno prakso. To, da se človek rekreira, je nekaj dobrega. Nekaj priporočljivega. Zadevanje seveda ni nekaj dobrega. Nekaj priporočljivega. S tem, ko govorimo o rabi konoplje v »rekreativne« namene, ne pa o zadevanju s konopljo, torej uporabljanje konoplje prestavimo iz področja negativnih družbenih praks v področje pozitivnih družbenih praks.
Naenkrat zadevanje s konopljo ni več problem, ampak pozitivna družbena praksa. Celo več. Prestavimo jo v področje rekreacije. Rekreacija pa je sploh super dobra individualna in družbena praksa. Je nekaj, kar vsi priporočajo.
Če bo zakon sprejet – kar bo, ker zdaj vlada sprejema zakone in ukrepe, ki ji večajo volilno podporo (tudi nenaden obrat v zagovarjanju Palestincev v Gazi namesto Izraela sodi v ta nabor) – bodo torej Slovenci v prihodnje v anketah, ki sprašujejo o tem, kako se rekreirajo, lahko poleg odgovorov tipa »Tečem!«, »Hodim v fitnes!«, »Plavam!«, »Delam jogo!« ipd. odgovorili »Kadim konopljo!«.
Kar je seveda nonsens. Kajenje konoplje ni rekreacija. Je praksa, ki lahko izboljšuje individualno počutje. A dejstvo, da se posameznik bolje počuti, ko pokadi konopljo, kajenja konoplje še uvršča v rekreacijo. Kot vemo, tudi rabe drugih snovi (npr. alkohola) lahko izboljšajo trenutno počutje posameznika. A zato pitja alkohola še ne uvrščamo v rekreacijo. Alkoholizma tudi ne.
Eden od bolj nesramnih argumentov, s katerimi so zagovorniki legalizacije rabe konoplje operirali v teh razpravah, je bilo govorjenje o tem, da raba konoplje ne proizvaja nič več družbene škode kot kajenje ali pitje alkohola. Ta argument je netočen iz več razlogov.
Če kdo misli, da dlakocepim, da je vseeno, kako stvari poimenujemo, to ni res. Poimenovanje vedno vključuje družbeno in kulturno presojo tistega, o čemer govorimo. Gre pri pijančevanju za pijančevanje ali celo alkoholizem, ali za to, »da smo dobre volje« (kar je slovensko vsakodnevno govorjenje o alkoholizmu), ni isto.
Točno zato alkoholiki in pijanci nočejo, da jih poimenujemo s temi imeni. Ne, oni so zdaj »uporabniki« alkohola. Enako kot so tisti, ki se zadevajo s konopljo, »porabniki« konoplje.
Tudi govorjenje o »uporabnikih« je nevtralizacija škodljive družbene prakse. Ker uporabniki smo vsi. Vsi nekaj uporabljamo. Uporabljamo avtomobile. Uporabljamo kolesa. Uporabljamo moko. Uporabljamo meso. Uporabljamo zelenjavo. Uporabljamo paradižnik. Papriko. In kumare. Itd. In uporabljamo tudi alkohol. In konopljo. To je pač isto.
A ni isto. Ene reči, ki jih uporabljamo, povzročajo individualno in družbeno škodo. Individualno in družbeno trpljenje. Druge pa ne. Uporabljanje bučk ne proizvaja individualne in družbene škode. Tudi odvisnosti ne. Uporablja konoplje in alkohola pa vse to proizvaja.
No, in tu smo pri drugem primeru nonsensa, ki ga je bilo mogoče zaslediti v razpravah o uporabi konoplje v »rekreativne« namene: eden od bolj nesramnih argumentov, s katerimi so zagovorniki legalizacije rabe konoplje operirali v teh razpravah, je bilo ...
