Barbara Pešut: Smrtno sem že utrujena, a to me ohranja živo

Draga moja kolumnjada. Ne vem, kdo ste to, ampak veliko ljudi me opomni na kolumno. Tako, da se zategadelj še vedno počutim živo. Čeprav sem že smrtno utrujena in izgubljena, kar se tiče misli. 

Veste, nimam več dosti za izgubljati in pišem. Kaj pa čem, drugega ne znam. Če ne boste razumeli, vas bom pretepla, zelo. Ne vem, kako v resnici to narediš, ampak poskusila bom. Če mi zaupate ali ne. 

Boli me. Res je, da sem napisala že precej stvari in vem tudi, da jih v knjižnici radi berejo. Vsako leto dobim knjižnično nadomestilo, ki ni slabo. Je pa zelo zanimivo, da se mi v teh letih vračajo spomini na preteklost. 

Spomnila sem se, kako sem obiskala Hudičev most. Najdemo ga na začetku alpske doline Voje, skozi katero teče reka Mostnica. Hudičev most je zelo pretresljiv, visok približno 20 metrov, pogled z njega na reko, ki teče pod njim pa kar fascinanten. Za njim se lahko povzpnemo po rečnih brzicah. Tukaj najdete gladke stene in jezerca čiste vode, vendar je treba zelo paziti, da ne stopite ali padete vanjo. Sicer pa je to odlična sprehajalna pot. 

Ko sem sama pred leti preplezala vso pot, sem prišla na koncu v gozdiček. Tam malo naprej od konca je tekel potok. Spomnila sem se, da je odlično potopiti glavo v vodo, in to trikrat, da ti vrne mladost. Ne vem, ali mi je to uspelo, je pa dejstvo, da sem bila veliko fantom kar luštna. 

PREBERITE ŠE -> Barbara Pešut: Od takrat v torbici vedno nosim to

Danes ne hodim več v take alpske doline, ker ne morem hoditi. Lahko bi vam pisala, kam še hodim, je pa to sedaj videti tako, da sedim v vozičku in asistentka poriva voziček. 

Veste, da mi ne paše preveč hoditi okrog z vozičkom, ampak kaj čem, ni mi pomoči. 

Bila sem tudi z vozičkom okrog bajerja, ki stoji v moji bližini. Na tej poti je gostilna, v katero sem enkrat zarila in jedla kosilo. Najboljši je bil ocvrti piščanec v jajcu, zraven pa se je lepo prilegel ogromen krožnik solate. Bilo je res čudovito in nisem vedela, da lahko dobim tako okusno kosilo blizu moje hiše. Vem, da bi bilo najbolje srečati kakšnega ljubkega znanca, pa ga nisem.