Barbara Kotnik: Črni petek ali kako nas trgovci vlečejo za nos

V luči približujočega se črnega petka, ki so ga trgovci zadnja leta raztegnili kar v črni november oziroma celomesečni spektakel popustov, sem se zadnjič spraševala, kdaj sem nazadnje kakšno stvar kupila po redni ceni. 

Priznam, kot večina ljudi tudi mene premamijo znižane številke. Psihološka zanka je preprosto preveč mamljiva, da bi se ji človek zmogel vedno upreti. A niti ne gre za to, da bi kar naprej vohljala za popusti. Dejstvo je, da nas trgovine zdaj skoraj vsak mesec posiljujejo z akcijami, zato se ti zdi absurdno, da bi za eno stvar plačal več, če bo že jutri vredna manj. 

Spominjam se, ko so bile razprodaje zgolj dvakrat na leto – konec zime in konec poletja. Takrat si lahko po nižji ceni kupil sezonska oblačila, ki si jih potem seveda nosil šele prihodnje leto – kaj ti bodo namreč kratke hlače, ko nastopi jesenski mraz. Posledično se je tedaj še zdelo smiselno plačati polno ceno za stvari na začetku nove sezone. Si jih pač potreboval in ni bilo druge bližnjice. 

Potem pa so se zimske in poletne razprodaje začele pomikati v sredino sezone in naenkrat ni bilo več takšne razlike, če si počakal tistih nekaj tednov in modni kos, ki si si ga ogledoval konec maja, kupil raje konec junija po znižani ceni. 

Nato so jim dodali še medsezonske popuste, tako da so z razprodajami zdaj praktično pokriti vsi letni časi, tudi pomlad in jesen. Konec novembra, ko so ljudje že praznično razpoloženi in se ozirajo za darili, pa smo iz Amerike uvozili črni petek (in spletni ponedeljek oz. »cyber Monday«), in voilà, prav zares ni trenutka v letu, ko bi človek moral kupovati po neznižanih cenah. 

Ob vsem tem se seveda odpira vprašanje, kako napihnjene so prvotne cene v fizičnih in spletnih trgovinah. Upam, da nihče od nas ni več tako naiven, da bi v tem ponorelem kapitalizmu verjel, da nam želijo trgovci kaj podariti. Včasih se komu zdi radodarno, ko mu v trgovini primaknejo nekaj odstotkov popusta na gotovino, kar je pravzaprav metanje peska v oči, ko že čez nekaj dni to isto stvar prodajajo znižano za 30, 40 ali celo 50 odstotkov. Trgovske marže morajo biti resnično astronomske (surovine in delovna sila, ki stvari izdeluje, pa podplačana), da se prodajalcem splača prodajati robo tudi 70 odstotkov pod prvotno ceno.

Potem so tu tudi takšni, ki to prvotno ceno ves čas prilagajajo. Ta trend je lepo viden v nekaterih spletnih trgovinah, kjer cene skačejo kot na trampolinu. Danes je znižana, jutri je spet nazaj polna, čez en teden bo znižana še bolj kot danes in nekaj dni kasneje napihnjena bolj kot jutri. 

Amazon je odličen primer tega, kjer počnejo celo to, da rednim strankam prikažejo, da je izdelek znižan, čeprav je ta nova cena identična tisti, ki jo ponujajo novim strankam. Neiskrena praksa? Gotovo. A še vedno dovolj ljudi nasede, da se splača. Psihologija tiste rdeče črtice, ki razreže ceno, in minus odstotkov, je pač učinkovita. 

A vrnimo se nazaj k črnemu petku, temu prazniku potrošnikov, ki se ga marketinško oglašuje kot priložnost, da trgovci iz negativnih rdečih številk preidejo na pozitivne črne. Zgodbica za lahko noč, če smo iskreni. Pred nekaj leti mi je namreč neki prodajalec razkril, da črni petek v Sloveniji ni namenjen temu, da bi se znebili aktualne robe in jo zato konkretno znižali, ampak da takrat trgovine pravzaprav dobijo pošiljko izdelkov nižjega ranga, in je njihova »znižana« cena pravzaprav redna, včasih celo napihnjena, a ker je označena kot znižana, ljudje mislijo, da so blazno prihranili. 

Poleg tega trgovci tudi vedo, da je pol poti do nakupa storjene že s tem, ko ljudi privabijo v trgovino. Zato nam trgovine s hrano vsak teden ponujajo popust na izdelek po izbiri. Greš, da boš prihranil tistih nekaj centov, na koncu pa v voziček namečeš še deset drugih stvari, ker si že ravno tam. Komu se torej tisti kuponček za -25 odstotkov bolj splača? Kupcu ali trgovcu? Zagotovo slednjemu, saj ima tako vsak teden zagotovljeno stranko, ki bi v nasprotnem primeru šla h konkurenci, ali pa se po nakupih za špecerijo odpravila enkrat na mesec ali še manj in se takrat vedla bolj ekonomično. 

PREBERITE ŠE -> Dr. Vesna V. Godina: Črni petek. Ali kako postajamo bebci.

Posebno poglavje je potrošnja, ki jo poganjajo družbena omrežja. Na Instagramu, Facebooku in podobnih so oglasi tako pogosti, agresivni in zahvaljujoč algoritmom ciljani na posameznikova zanimanja, da mi sploh ni jasno, kako se jim ljudje upirajo. Še posebej tisti mlajši. Ko se ti enkrat prikaže vabljiv izdelek, še zmoreš pogledati stran, ko ti že desetič utripa pod prsti in ti za nameček ponudi še brezplačno poštnino ter akcijo dva za ceno enega, pa povsem razumem, zakaj se ljudje vdajo v skušnjavo. 

Nakupovanje namreč dokazano deluje kot droga, ki s sproščanjem dopamina in drugih nevrotransmitorjev v naših možganih aktivira centre ugodja. Upirati se tem impulzom, torej zahteva zrelega in discipliniranega človeka, pa še ti tu in tam padejo na testu.  

Pod črto, čeprav se zdi, da potrošniki danes živimo v nakupovalnem raju, kjer je ponudba neskončna in vedno na voljo, popusti pa trajajo tako rekoč celo leto, je ostati zvest sebi in svojim resničnim željam, ne pa kot kakšen zombi padati na trgovske fore, pravzaprav zelo težka in naporna naloga. Že res, da smo oboroženi s pametnimi telefoni, in lahko v vsakem trenutku primerjamo cene ter se prepričamo, ali nas nekje prinašajo naokoli, a dejstvo je, da v vsej tej nakupovalni maniji izgubljamo tisto, kar ni nikoli znižano in naprodaj – čas. Ko plačujemo z njim, plačamo vedno polno ceno, zato se ga splača prihraniti za tiste stvari, ki nas resnično bogatijo.