Po otroških spominih je za nas pobrskal vsestranski Klemen Bunderla, ki ga bomo jeseni lahko gledali v novem muzikalu Špas teatra Madagscar.



»Bil sem zelo miren in zasanjan otrok. V svojem svetu sem lahko prebil ure in ure in starši niso imeli težav z mano. Česar ne moremo reči za puberteto, ampak mislim, da to ni del tega članka. Odraščal sem obdan z živalmi, imeli smo več kot sto zajcev, nekaj mačk, hrčkov, papigo, psa ... Veliko smo se podili po gozdu, se gugali na gugalnici, ki jo je prav zame naredil moj oče, skratka, moje otroštvo je bilo res lepo. Kot obseden sem se že takrat snemal na očetov Philipsov stereo, pel in pripovedoval izmišljene zgodbice. Pravzaprav se v teh desetletjih ni kaj dosti spremenilo,« pove Klemen.



»Kot lahko vidite iz priložene fotografije – tiste, ki je videti kot oglas za čase, ko otroško delo še ni bilo kaznivo – sem bil zelo, celo nadpovprečno, delaven in priden že kot otrok. V resnici nisem rad pospravljal sobe, sem bil pa obseden s pralnimi stroji. Zelo so me zanimali vsi tisti gumbki in nekajkrat se je zgodilo, da je stroj perilo 'čudežno' hitro opral. Kdo je bil? Ne vemo,« v smehu dodaja Klemen.