Slovenija je nominacijo v formalni postopek pri Unescu vložila marca 2017. Vpis pomeni priznanje umetniškemu ustvarjanju, ki se stoletja prenaša iz roda v rod in povezuje vse generacije od otrok do starih staršev. Gre za primer posebne oblike ljudske umetne obrti, ki se ves čas izpopolnjuje in dopolnjuje ter bogati življenjske zgodbe posameznikov, družin, sosesk in prijateljskih družb posameznih naselij in pokrajin.

Obsežen predlog nominacije je nastal v sodelovanju strokovnjakinj Mestnega muzeja Idrija, Muzeja in galerij mesta Ljubljana - Mestnega muzeja, Loškega muzeja Škofja Loka, slovenskega odbora organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA, ministrstva za kulturo, Slovenskega etnografskega muzeja in ob velikem odzivu klekljarskih društev, sekcij in skupin ter učencev čipkarskih šol, so zapisali na ministrstvu. V sredo je medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine na zasedanju tudi odločil, da se na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpiše veščina suhozidne gradnje. Nominacija za vpis na seznam je povezala osem evropskih držav.