Nedavno se je zgodila tragedija na Hrvaškem, a bi se pravzaprav lahko kjer koli, saj so pri visokih temperaturah telesne zmogljivosti človeka še kako na preizkušnji, dodatne obremenitve vsakdana vplivajo na osredotočenost in odzivnost, posledica je lahko nerazumno dejanje, ki ogrozi življenje – ko je 33-letni oče pustil spečo štiriletno hčerko v avtomobilu, ki ga je parkiral pred vhodom v frizerski salon. Sonce je žgalo. Klimatske naprave ni vklopil, in ker so na ulici potekala dela, je zaprl okna, da prah ne bi prišel v notranjost. Načrtoval je, tako so poročali mediji, da se ne bo zadržal več kot četrt ure, vendar se je delo raztegnilo na debeli dve uri. Za nesrečno deklico usodni. Temperatura v pregretem avtomobilu je menda presegla 40 stopinj Celzija. Delavci, ki delajo na tamkajšnjem gradbišču, so videli, da z njo ni vse vredu, in poklicali pomoč. Nezavestno so jo prepeljali na urgenco, nato so se zdravniki v reški bolnišnici borili za njeno življenje. Žal neuspešno. Malčica je umrla za posledicami vročinskega udara in dehidracije.

Po podatkih AMZS je bilo od leta 2006 do lani na evropskih cestah 93 primerov, da so starši v vročem zaklenjenem avtomobilu pustili ali pozabili otroka – 26 se jih je končalo s smrtjo zaradi vročinskega udara ali zadušitve. 

Bržkone ni starša, ki ob grozljivih zgodbah o zaprtih in zapuščenih otrocih v avtomobilih na ubijalski vročini ne bi domneval, da se to njemu ne more zgoditi. Ko bi bilo zares v vsakršnih težavnih okoliščinah tako, da prav nič ne bi prišlo pred varnost lastnega otroka. »Pa tudi če gre za nekajminutni skok do blagajne bencinskega servisa,« opozarjajo na nacionalni avtomobilski zvezi (AMZS). Za majhnega otroka, pripetega v varnostnem sedežu, je lahko usodno tudi kratkotrajno parkiranje v senci, segret pločevinast oklep, obsevan s sončnimi žarki, pa iz minute v minuto postaja smrtonosna past. V vednost (po AMZS): »Že pri zunanji temperaturi 20 stopinj Celzija je po petih minutah notranjost vozila segreta na 24 stopinj Celzija, po 30 minutah je v notranjosti že za 16 stopinj Celzija bolj vroče, po eni uri temperatura notranjosti doseže že 46 stopinj Celzija.«

Zakaj je to posebno nevarno za nemočne otroke, ki ne morejo sami zapustiti avtomobila? »Otroci so zelo krhki, o tem morda premalokrat razmišljamo,« opozori prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., specialistka družinske medicine iz Zdravstvenega doma Ljubljana. »Njihovi mehanizmi za uravnavanje telesne temperature so manj učinkoviti kot pri odraslem. Zgradba njihove kože je nepopolna in omogoča hitrejšo izgubo tekočine, zato organizem hitreje dehidrira in se pregreje. Posledična odpoved notranjih organov se konča tragično. Otrok si ne zna sam pomagati, ni dovolj močan, da bi razbil steklo, da bi glasovno opozarjal nase … Morda se smrt dogodi celo v spanju.«

Cena za trenutno lahkomiselnost in brezbrižnost je gromozanska. 

Po podatkih AMZS je bilo od leta 2006 do lani na evropskih cestah 93 primerov, da so starši v vročem zaklenjenem avtomobilu pustili ali pozabili otroka – 26 se jih je končalo s smrtjo zaradi vročinskega udara ali zadušitve. Vsaka smrt je preveč. »Smrt otroka je gotovo najstrašnejši in najbolj tragičen dogodek, ki lahko doleti starša, ne glede na vzrok. Če je starš neposredno vpleten v dogodek s tako tragičnim izidom, si njegovih občutkov niti ne znam predstavljati,« razmišlja Nena Kopčavar Guček. »Vsekakor pa verjamem, da v takih primerih ne gre za namerno dejanje. Nikakor za naklep ali zavestno dejanje. Prej za napačno presojo, pomanjkanje občutka za čas in druge okoliščine. Vem, da je presoja neizprosna; v pravnem jeziku gre za malomarnost, čeprav ne gre za zavestno zanemarjanje. Prav tu je hud konflikt: otroci so krhki in nebogljeni, so naša odgovornost. Manjši so, bolj to drži, v pravnem jeziku do polnoletnosti. Obenem so naša največja dragocenost, naše bogastvo. In prav mi smo lahko odgovorni za njihovo smrt.« Kot zdravnica, mati in ženska je sogovornica prepričana, da takšen dogodek posamezniku spremeni življenje. Za zmeraj. »Notranji sodnik, ki ga vsak od nas nosi v svojem srcu, kaznuje neizprosno in neodpustljivo. Zelo obžalujem starše, ki se jim zgodi nekaj takega. Cena za trenutno lahkomiselnost in brezbrižnost je gromozanska. Vsako človeško življenje je dragoceno in neponovljivo. Vsi se moramo zamisliti nad tem.«