Hermina Kovačič, novinarka
»Večino poletja sem nameravala preživeti delovno in v Ljubljani, ki je v tem letnem času polna drugačnih energij. Prinesejo jo številni gosti in te z njo okužijo, da se počutiš turista v lastnem mestu. Načrte so mi že konec junija 'pokvarili' moji dragi prijatelji. Tako sem popolnoma nenačrtovano preživela nekaj dni v notranjosti slovenske Istre v zavetju in miru naših oljk. Tja se rada vračam zaradi dobre energije, ki so jo srkala tudi starodavna ljudstva. Tokrat mi je celo uspelo okusiti slovensko morje, čeprav se po navadi iz mirnega istrskega kotička ne premaknem nikamor. Sledil je prav tako spontan obisk Dunaja, ki mi daje drugačnih energij: urbanega živžava, ki mu je kljub sodobnemu razvoju uspelo ohraniti veliko tradicionalnega in nostalgičnega. Tam se napojim s koktajlom iz umetnosti, kulture, kulinaričnih dobrot, zabav, nakupovanja, sprehajanja in odkrivanja arhitekturnih detajlov, seveda pa je vedno čas tudi za kakšen pravi alkoholni zvarek in vselej odlično kavo. Kam me bo poletje še odpeljalo, ne vem. Všeč so mi spontane možnosti in priložnosti, ki mi jih ponudi življenje. Predvsem pa bi se rada srečala s tistimi prijatelji, kolegi in znanci, ki jim čez leto govorim 'dajmo se videti na kakšni kavi'. Ko pa se bo poletje tukaj končevalo, se bo zame šele začelo. Čaka me tista prava morska pustolovščina, ki jo bo večina do takrat že opravila, na mojem najljubšem grškem otoku.«


Nejc Simšič, družabni kronist
»Letošnje poletje se je začelo zelo dobro, saj smo z ekipo muzikala Madagascar zavzeli Šibenik, kjer smo poleg odigrane predstave nekaj dni polno uživali na plaži in v morskih radostih. Ravno pa sem se vrnil s Crvenega Vrha, kjer je tako lepo, da se zagotovo vrnem. Kot kaže, bom letošnje poletje bolj kot ne nomad, saj se bom prepustil toku, kam bom šel in kdaj. Zagotovo bom vsak teden za podaljšane vikende skočil kam, najeverjetneje v hrvaško Istro, od Crvenega Vrha do Pulja. Če je družba prava, je povsod lepo. Daljši dopust pa verjetno sledi konec poletja, do takrat pa, juhu, vikendi na morju!«


Lidia Pavlin & Marjeta Kirn Kljajič, kreativni menedžerki
Lidia Pavlin: »Nimam še prav nobenih načrtov za letošnje poletje, vse bo bolj spontano. Zame je sicer najlepša Provansa, ampak že nekaj let ni prišla na vrsto in tudi letos ne bo. Privoščila si bom morski teden ali dva na Krku in kak vikend v Istri. V Sloveniji pa si najbolj napolnim baterije že z enim podaljšanim vikendom v Logarski dolini: najlepša dolina na svetu, prijazni domačini, svež zrak in izvrstna kulinarika. Prav ta vikend sem bila tam, res prečudovito!«

Marjeta Kirn Kljajič: »Vedno načrtujem morje, morje in morje ... vsaj vonj po njem, tudi če nisem neposredno ob njem. V hrvaški Istri, denimo, z malo počitka ter izleti v čudovite vasice, kot so Grožnjan, Motovun, Višnjan, pa istrskimi dobrotami in vinom. Želim si tudi vsaj za kakšen dan s kolesom po Brionih, kjer še nisem bila, ter na koncert v puljsko Areno. In seveda na obvezni teniški turnir Umag Open. Avgusta me vedno premami tudi Sarajevski filmski festival, noro mesto, ki vse noči živi z njim!«


Mitja Sojer - Mič, podjetnik
»Poletje je zame Hvar, moj drugi dom. Z najdražjimi tu neskončno uživamo v brezčasju naravnih lepot in seveda tudi v dobri morski hrani.«  


Foto: Peter Uhan

Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma
»Letos se bom s prijatelji vrnila v čudovito severnoitalijansko mestece Clusone. Ogledali si bomo izjemno stensko poslikavo, ki je nastala v 15. stoletju na zunanji steni tamkajšnjega oratorija. Ustvaril jo je Giacomo Borlone de Buschis, imenuje pa se Triumf smrti. Ta mojstrska poslikava ima še vedno takšno moč, da se nam postavijo vse kocine pokonci. Smrt je upodobljena kot okostnjak s krono, ki se dviguje iz grobnice. Puščicam, strelom iz arkebuze, srednjeveškega strelnega orožja, pa pikom in ugrizom škorpijonov, kač in žab so na poslikavi izpostavljeni vsi družbeni sloji, od vladarja in papeža pa do preprostega kmeta. Gre za motiv, ki sodi v sklop mrtvaških plesov, kot jih poznamo tudi pri nas, recimo v Hrastovljah ali istrskem Beramu. Sporočilo je vedno enako: smrti ne uide prav nihče, zato je vredno razmisliti, kako bomo živeli svoje življenje.«