Kako po doktrini tradicionalne kitajske medicine poskrbimo za večjo odpornost in boljšo zmogljivost z Mašo Marušo Cvelbar, vodjo Centra TKM, diplomirano sinologinjo, politologinjo in akupunkturistko. 

Foto: Center TKM

V kitajski tradicionalni medicini je poletje poseben čas, kajne? 

Poletje je najboljši čas za krepitev imunskega sistema. Na to bi morali biti še posebej pozorni tisti, ki pozimi pogosto obolevajo za prehladi in respiratornimi okužbami, drugače rečeno tisti, ki imajo premalo tople jang energije v telesu. Recimo kronični zmrzljivci. Po tradicionalni kitajski medicini se t. i. zimske bolezni oziroma prehladna obolenja začnejo zdraviti že med poletnim časom. Poleti je toplo, jang energija je na višku in jo skušamo uskladiščiti v telo. Posebne vrste terapije se uporabljajo za krepitev imunskega sistema in tudi za preventivo. Izvajajo se na t. i. pasje vroče dneve.  

Poletje je obdobje leta, ko je topla jang energija na vrhuncu, zato je celo poletje primerno za izvajanje terapij. V poletju pa pride tudi do nekaj vrhuncev jang energije, ti so pravzaprav pasje vroči dnevi, določijo pa se s pomočjo luninega koledarja. Letos bo tak še 15 avgust.  


Letošnje leto je nenavadno. Očitno je, da bo novi koronavirus še med nami – zato je še kako pomembno, da imamo močan imunski sistem. 

V zadnjem času, ko se bojimo epidemij, so tovrstne terapije za krepitev imunskega sistema in za preventivo zelo priporočljive. Tudi za tiste ljudi, ki so sicer pozimi večinoma zdravi, vendar spadajo v rizične skupine, denimo starejši ljudje in otroci ter ljudje, ki nimajo časa za regeneracijo. Terapije v obdobju med tremi pasje vročimi dnevi so zelo učinkovite, vendar ne smemo pozabiti na redno in urejeno prehrano ter spanje! 

Na Kitajskem ima poleg uradne medicine in strogih ukrepov tudi tradicionalna kitajska medicina pomembno vlogo v boju proti epidemiji covida-19. Zelišča in zeliščne mešanice uporabljajo za preventivo skoraj vsi! Po poročanju kolegov zdravnikov na Kitajskem imajo zelišča in akupunktura zelo dobre rezultate pri zdravljenju lažjih in tudi resnejših bolnikov, ki so se okužili z novim virusom, predvsem zato, ker pomagajo pri dvigu odpornosti. Tradicionalna kitajska medicina verjame, da okužba s koronavirusom spada v kategorijo epidemioloških bolezni, ko določen zunanji dejavnik vdre v telo, denimo veter, mraz ali vlaga, podobno kot tudi virus, ki tudi vdre v telo od zunaj. Kateri dejavniki so vdrli v telo, se vidi po simptomih. Hkrati kitajska medicina poudarja, da pri okuženih ljudeh obstaja tudi določen notranji dejavnik, ki omogoči ta vdor – šibkost določenega organskega sistema ali krvi ali energije. 

Pomembno načelo preventive in zdravljenja epidemioloških bolezni v kitajski medicini je krepitev energije pljuč, vranice in ledvic. Hkrati pa je treba iz organizma odstraniti prej omenjene zunanje dejavnike, kot sta mraz in veter, sicer bo bolezen ostala v nas. Po natančnejšem pregledu se ugotovi, kateri organski sistem je treba krepiti in katere zunanje dejavnike je treba odstraniti iz telesa. 

Ogrevanje točk z mokso, v cigaro zvito posušeno listje pelina. Foto: Marco Govel/Shutterstock

Kako se določijo dnevi, ko organom lahko zagotovimo najboljšo podporo in kateri letos še so? 

Poletje je obdobje leta, ko je topla jang energija na vrhuncu, zato je celo poletje primerno za izvajanje teh terapij. V poletju pa pride tudi do nekaj vrhuncev jang energije, četudi je morda prav na tiste dneve hladno in oblačno vreme. Ti vrhunci so pravzaprav pasje vroči dnevi, določijo pa se s pomočjo luninega koledarja. Pasje vroči dnevi so bili in bodo letos na te datume: 16. in 27. julij, 5. in 15. avgust. 

Vzhodnoazijske tradicije prehranjevanja poudarjajo, da se ne sme uživati surove in mrzle hrane. Surova zelenjava po naravi ohlaja telo, poleg tega prebavnemu sistemu pobere tudi veliko energije, da jo predela. Mrzle hrane, ki pride naravnost iz hladilnika, na Kitajskem praktično noben razumen človek ne uživa. 

Katere zdravstvene tegobe lahko zdravimo med najtoplejšimi dnevi? 

Zdravijo se zimske bolezni oziroma respiratorna obolenja, ki nekatere ljudi vsako leto mučijo pozimi. Razlog za slabšo odpornost je pomanjkanje jang energije, ki je odgovorna za našo vitalnost, odpornost in imunski sistem. Jang energija je topla, kot sonce, podpira vse življenjske procese. Najbolj tipični znaki šibke jang energije tega so zmrzljivost in kronična prehladna obolenja. Zaradi pomanjkanja toplote, predvsem v sistemih pljuč, vranice in ledvic, smo bolj dovzetni za respiratorne okužbe in zunanje vdore mraza in vetra v telo, slabše tudi presnavljamo hrano in zaradi tega telo težje tvori energijo in kri. Vse to posledično vpliva na naš imunski sistem, tipične so kronične okužbe dihalnih poti, pa tudi druge težave, na primer mrzle okončine, kronične driske, utrujenost in slabša vitalnosti, kožne težave, alergije, bolečine, revmatizem in druge težave, ki se poslabšajo pozimi. Pri nekaterih zaradi šibke jang energije celo upade libido. 


Na katere načine vse lahko toploto vnesemo v telo? 

Toploto in vitalnost se v telesu najlažje krepi med toplimi poletnimi meseci, ko jo je v naravi v obilju. Na akupunkturne točke nanašamo zeliščne nalepke, ogrevamo točke z mokso oziroma divjim pelinom ter po potrebi naredimo akupunkturo. Nekateri ljudje se rodijo s primanjkljajem tople jang energije, drugi pa jo preveč porabijo, spet tretji živijo v premrzlem okolju ali uživajo hrano, ki preveč hladi. Topla jang energija in vitalnost začne normalno upadati nekje po 50. – 60. letu, starostniki so običajno precej zmrzljivi in dovzetni za okužbe. Tudi otroci še nimajo močnega obrambnega sistema. Imunski sistem se seveda lahko in mora krepiti celo leto, kadar terapije za dvig odpornosti izvajamo v poletnem času pa je učinek dvojen, saj tudi narava dela za nas. 

Kako si sami še lahko pomagamo, če vemo, da smo bolj zmrzljivi? 

Tudi s prehrano lahko toploto vnesemo neposredno v telo. Pri terapijah je pomembna individualna obravnava, saj je treba ugotoviti, katera vrsta jang energije je v primanjkljaju. Kar lahko sami naredimo, je to, da poleti uživamo lahko hrano, ne sme biti prebogata, presladka ali zelo mastna. Vzhodnoazijske tradicije prehranjevanja poudarjajo, da se ne sme uživati surove in mrzle hrane. Surova zelenjava po naravi ohlaja telo, poleg tega prebavnemu sistemu pobere tudi veliko energije, da jo predela. Logično je, da so naša energija, kri in vsi fiziološki procesi odvisni od absorpcije hranil, zato skušamo prebavni sistem ohranjati v dobri formi in ga ne preveč izmučiti. Mrzle hrane, ki pride naravnost iz hladilnika, na Kitajskem praktično noben razumen človek ne uživa. Tudi redno ogrevanje točke z mokso je zelo priporočljivo, na primer točke ST 36 na meridianu želodca, ki se nahaja pod koleni, nam zelo pomaga tvoriti energijo in posledično imunski sistem. 

Točka ST 36 na meridianu želodca, ki se nahaja pod koleni, nam zelo pomaga tvoriti energijo in posledično imunski sistem. Foto: Monika Wisniewska/Shutterstock