Branko Čakarmiš

Kemal, kar odpelji me!

Turške nadaljevanke doživljajo pravi razcvet. Po priljubljenosti so po svetu takoj za ameriškimi, kako pa se nanje odzivajo slovenske gledalke in gledalci? Za mnenje smo vprašali programskega direktorja Pop TV Branka Čakarmiša.



Foto: Ljubo Vukelič

Turška nadaljevanka Moja boš naj bi bila trenutno najbolj gledana serija tuje produkcije ne le na programu Pop TV, temveč na vseh televizijah. Ali to drži? Ali presega tudi Gorskega zdravnika?

Moja boš (Kara Sevda) sodi med najuspešnejše serije tuje produkcije pri nas. Od začetka predvajanja januarja letos dosega izjemno gledanost in ta iz meseca v mesec raste. Priljubljenega Gorskega zdravnika (Bergdoktor) smo predvajali v drugem terminu in časovnem obdobju. Serija Moja boš ga v času svojega predvajanja še ni presegla, je pa na dobri poti.



Splošno mnenje o telenovelah je, da gre za kičasto manipuliranje s čustvi, pa vendar je serija Moja boš prejela celo emmyja, torej priznanje stroke za kakovost. Kaj dobro telenovelo loči od slabe?

Vse napisane, uprizorjene ali posnete zgodbe stavijo na čustveni odziv bralca in gledalca. Brez čustev so te zgodbe prazne. Zato je splošno mnenje, da so čustva kičasta, v zmoti. Izraz telenovele uporabljamo za latinskoameriške dnevne serije s klasičnimi romantičnimi zgodbami. Turške serije ne sodijo v kategorijo telenovel, saj gre za bolj zapletene scenarije, v izvorni državi jih predvajajo enkrat tedensko in imajo večjo produkcijsko vrednost kot telenovele. Skupno jim je to, da se gledalci predajo zgodbi serije z dušo in srcem ter ji zvesto sledijo. Zato so turške bolj kakovostne, kar je dokazala serija Moja boš z mednarodno nagrado emmy.

Hollywoodski studii so že pred dvema letoma odkupili turške scenarije in po njih posneli ameriško različico serij. Vse to kaže, da so sestavili pravo televizijsko enačbo za globalni uspeh. 

Kolikšna je gledanost telenovele Moja boš v primerjavi z Reko ljubezni, ki je pravkar stekla v drugo sezono, oziroma z Usodnim vinom? Koliko smo zvesti domači produkciji, ki je v zadnjih letih zelo napredovala, a se seveda ne more primerjati z megalomansko turško industrijo, v kateri se je le lani obrnilo več kot 350 milijonov dolarjev?

Slovenske serije so seveda bolj gledane od tujih, saj gre za avtentične zgodbe, ki so pisane na čustva slovenskega gledalca. Reka ljubezni je bolj gledana od zadnje sezone Usodnega vina in obe sta bolj gledani kot Moja boš. Mogoče bo Moja boš v nadaljevanju dosegla raven gledanosti slovenskih serij, saj z vsakim mesecem raste. Zgodba se bo namreč še bolj zapletla.



Če smo še bolj natančni – denimo igralka v dobro gledani turški seriji naj bi na sezono zaslužila tudi 30.000 evrov. Koliko v povprečju približno zasluži na sezono igralka v slovenski seriji?

Manj, veliko manj. To je povezano z veliko večjim proračunom turške serije. Ta pa je povezan z velikostjo njihovega trga in neverjetno uspešnim izvozom turških serij po vsem svetu. Turki resno konkurirajo tako Hollywoodu kot Bollywoodu.

Turki so v slovenski kulturni zgodovini zakodirani kot negativci. Še vedno imamo običaje, ki nas spominjajo na njihove vdore. Pripadam generaciji, ki so jo strašili: »Če ne boš priden, te bodo Turki vzeli!« Verjetno si danes marsikatera gledalka po tihem misli, naj jo Kemal kar odpelje.  

Obsedenost predvsem ženske populacije s turškimi »žajfnicami«, kot jim tudi pravimo, ni le slovenski, temveč globalni fenomen, saj je Turčija po izvozu svojih serij druga na svetu. Kje vi vidite glavne, temeljne razloge za tako veliko priljubljenost?

Turški producenti so spretni mojstri pakiranja klasičnih zgodb v moderno obliko televizijskih serij. Napišejo zgodbe, v katerih gre za življenje ali smrt, v katerih prava ljubezen nikoli ne umre. Izberejo privlačno igralsko zasedbo, premišljeno glasbeno opremo, svoje doda še rahlo eksotično okolje. Hollywoodski studii so že pred dvema letoma odkupili turške scenarije in po njih posneli ameriško različico serij. Vse to kaže, da so sestavili pravo televizijsko enačbo za globalni uspeh.



Nasprotniki teh serij se bojijo t. i. turškega medijskega imperializma, ker naj bi promovirale muslimansko kulturo in vero, na eni strani konservativnost v odnosih in družini, na drugi pa »svobodo« žensk, ki zadeva pitje alkohola in menjavanje partnerjev. Ali tudi sami prejemate kakšne kritike, negativne odzive gledalcev?

Nimamo takšnih odzivov. Odzivi gledalcev so povezani s tem, kaj se bo zgodilo s Kemalom in Nihan. (Nasmešek.) Je pa kulturni kontekst pomemben pri uvozu ali adaptaciji tujega avtorskega dela. Turki so v slovenski kulturni zgodovini zakodirani kot negativci. Še vedno imamo običaje, ki nas spominjajo na njihove vdore. Pripadam generaciji, ki so jo strašili: »Če ne boš priden, te bodo Turki vzeli!« Verjetno si danes marsikatera gledalka po tihem misli, naj jo Kemal kar odpelje. (Nasmeh.) Dobra zgodba lahko premosti vse te razlike.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE