Snegec, so vikali. Oj, ubogi. In potem sta se medsebojno obkladala vsaj kakšnih deset dni, njegov nekdanji šef Janez Janša in Čuš, ki je osebkom na posnetku dal ime in priimek in povedal, da so uporabo nedovoljene substance skušali v stranki SDS pospraviti pod preprogo in – kar pa je dodatno razburilo dotične – da bi v parlamentu morali obvezno vpeljali testiranje na nedovoljene droge. No, in seveda, mine nekaj dni, ko Janez Janša objavi tvit, da je minister Goran Klemenčič pretekli petek v parlamentu nastopal »pijan kot aksa«, kar koli že to pomeni. Ta pa mu odvrne, da je njegovo sporočanje žaljivo in če ne loči med vonjem elektronske cigarete in alkoholom, mu on pač ne more pomagati. Potem so nekateri poslanci še dajali izjave, da niso nič takšnega zavonjali, poslanka SDS Anja Bah Žibert pa je povedala, da jo je minister Klemenčič kar naprej grabil, ji nekaj govoril in smrdel po alkoholu, skratka, kaj naj si zdaj me volivke in cenjeni volivci mislimo? Veste, kaj vam povem, lepo ali grdo, briga me za ta njihova sranja. Popolnoma briga. Samo za trenutek se mi je utrnila blaga misel, da če so tako zelo aktivni na polju nedovoljenih in dovoljenih substanc ti naši poslanci, potem se njihovim abotnim dejanjem in prav takšnemu besedičenju ne čudim nič več. Zdaj imamo vsaj nekakšen odgovor, zakaj počnejo stvari tako, kot jih. 

Sovražni govor, obtoževanje in spodbujanje strahu peščice ljudi proti večini z dikcijo »mi proti njim« so zajeli svet in po mnenju generalnega sekretarja AI Salila Shettyja takšnega nevzdržnega stanja nismo imeli vse od Hitlerja. 

Bistveno bolj me skrbi človekova sovražna komponenta. Do vsega živega. In malikovanje ljudi, ki to niso. Se spomnite, kdo izmed naših poslancev je odkrito paktiral z Donaldom Trumpom? Jaz se zelo dobro. Spomnim se tudi vseh tistih posameznikov, in jih ni bilo malo, ki so ga celo malikovali (ali pa ga še). No, in danes vidimo, kaj aktualni ameriški predsednik je, bistveno huje, kot smo sploh mislili, da je lahko. Amnesty International (AI), nevladna organizacija za človekove pravice, je v oceni za leto 2016 pravkar zapisala: Politiki s strupeno in razčlovečeno retoriko ustvarjajo vse bolj razdeljen in nevaren svet. Sovražni govor, obtoževanje in spodbujanje strahu peščice ljudi proti večini z dikcijo »mi proti njim« so zajeli svet in po mnenju generalnega sekretarja AI Salila Shettyja takšnega nevzdržnega stanja nismo imeli vse od Hitlerja. Izpostavi štiri skrb zbujajoče predsednike: ameriškega Trumpa, madžarskega Orbana, filipinskega Duterteja in turškega Erdogana, ki vladajo z razčlovečenjem ljudi. 



Zgodilo se je še nekaj: spletni desničarski medij Breitbart, ki je pravzaprav ustoličil Donalda Trumpa, je pretekli torek ostal brez odgovornega urednika. Milo Yiannopoulos je po treh letih odstopil, ker so tako zahtevali njegovi sodelavci, sicer bi odšli oni. Namreč, nekdo (prav iz konservativne desnice) je objavil leto dni star posnetek, v katerem Yiannopoulos zagovarja spolne odnose z mladoletniki (konkretno s 13-letnikom). Zanj to ni nobeno kaznivo dejanje, kajti pedofilija je le, če ima nekdo spolne odnose s predpubertetnikom, izjavi. Zdaj se brani, da je bil narobe razumljen. Sam je povedal tudi, da je bil dvakrat žrtev spolnega nasilja, ampak to niti za odtenek ne zmanjšuje njegovih vsakodnevnih eskapad. Pred tem naj bi imel svoj govor na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley, sledili so množični protesti, kar pa je Trumpa tako ujezilo, da je Univerzi zagrozil z odvzemom proračunskih sredstev, ker ne dopušča svobode govora. Yiannopoulos sistematično in z največjim užitkom ponižuje ženske, tujce, istospolne. Paradoksalno ali pač tudi ne je, da je Yiannopoulos homoseksualec, ampak pravi, da je to bolezen in da morajo vsi homoseksualci v omare in proč od javnosti. Ne pozabimo: konservativna Amerika je slavila Yiannopoulosa kot simbol svobode govora. Bog jim pomagaj. 

Skrbi me, ko gledam meni znane ljudi, kako zapadajo v mentalno norost, ki je doslej pri njih nisem videla. Zapadajo v sovražnost, v poniževanje. Ki se širi kot najhujša epidemija. 

Tako se vrti ta svet. Tukaj, na tej zemlji, in tam, prek oceanov. Skrbi me, ko gledam meni znane ljudi, kako zapadajo v mentalno norost, ki je doslej pri njih nisem videla. Zapadajo v sovražnost, v poniževanje. Ki se širi kot najhujša epidemija.

Imam problem: skorajda ne vidim več čistih ljudi.