Kako okrepiti imunski sistem: Manj kave in več beljakovin

A kako imunski sistem sploh deluje? To v knjigi Zgodba človeškega telesa preprosto razloži Daniel E. Lieberman, harvardski profesor evolucijske biologije. »Kadar koli tuje snovi vstopijo v vaše telo,« zapiše, »posebne celice te nepovabljene goste prebavijo in nato na svoji površini razstavijo njihove delce (poznane kot antigeni) kot okraske na božičnem drevescu. To privabi druge imunske celice, T-celice pomagalke, prisotne povsod v vašem telesu, ki pridejo v stik z antigeni. Običajno so T-celice pomagalke strpne do antigenov in ne naredijo ničesar. Občasno pa se T-celica pomagalka odloči, da je antigen škodljiv. Ko se to zgodi, ima dve možnosti. Prva je, da rekrutira velikanske bele krvničke, ki zajamejo in nato prebavijo vse, kar nosi tisti antigen. Tovrstni celični odziv je najučinkovitejši za odstranjevanje vseh celic v vašem telesu, ki so bile okužene z virusom ali bakterijo.

Izločimo vsiljivce

Druga možnost, ki je najučinkovitejša v boju z vsiljivci, plavajočimi v vašem krvnem obtoku in drugih telesnih tekočinah, pa je, da T-celice pomagalke aktivirajo celice, ki proizvajajo protitelesa, specifična za tuji antigen. Obstaja več vrst protiteles, alergijske reakcije pa največkrat vključujejo protitelesa IgE (imenovana tudi imunoglobulini IgE). Ko se ta vežejo na antigen, privabijo še druge imunske celice ter začnejo skupinsko invazijo na vse, kar nosi ta antigen. Med aktiviranim orožjem so kemikalije, kot so histamini, ki povzročijo vnetje – izpuščaje, izcedek iz nosu ali zamašene dihalne poti v pljučih. Sprožijo tudi mišične krče, s tem pa pripomorejo k astmi, diareji, kašlju, bruhanju in drugim neprijetnim simptomom, ki vam pomagajo izločiti vsiljivce.«

Zaščitna živila

V nadaljevanju boste našli okusen recept, saj so smutiji hiter in preprost način uživanja sadja in zelenjave. A s količino vseeno bodite previdni. Veliko jih namreč vsebuje precej (sadnega) sladkorja, zato jih ni dobro uživati kot dodatni obrok. Nekateri smutiji so celo pripravljeni s sokovi ali koncentrati, pri čemer večji delež soka pomeni toliko manjši delež dragocenih sestavin, kot so vitamini, minerali in vlaknine. Če si ga bomo pripravili, je dobro vedeti, kaj koristnega lahko vsebujejo. Najprej borovnice. Pigment, ki jim daje barvo, prav tako krepi telesno obrambo in kot antioksidant kapilar ščiti pred oksidacijo. Poleg tega spodbuja prekrvitev in skrbi za tekoče kroženje limfe, tekočine, ki prenaša imunske celice v različne dele telesa.

Vitamina C in A

Grenivke, pomaranče, mandarine in limone so vsi odlični naravni viri vitamina C, ki opravlja številne naloge. Med drugim skrbi za povečano delovanje fagocitov, spodbuja naravne celice ubijalke ter gradnjo in vzdrževanje sluznic in kolagena, vezivnega tkiva, ki je zelo pomembno pri celjenju ran. Vitamin C je potreben tudi za proizvodnjo hormonov, ki telesu pomagajo premagovati stres, in podpira pretvorbo toksinov v snovi, ki so topne v vodi, da se lahko izločijo iz telesa. Po drugi strani korenje in druga zelenjava ali sadje močne oranžne barve, denimo mango, melona in sladki krompir, vsebuje veliko karotenoidov,

od katerih telo nekatere pretvori v vitamin A. Veliko preiskav je pokazalo, da vitamin A z ohranjanjem zdravja sluznic zmanjšuje pojavnost okužb ali preprečuje, da bi se razvile v hude bolezni. Poleg tega vitamin A spodbuja tvorbo protiteles in belih krvnih celic.

Dobrodošle beljakovine

V smutije običajno dodamo jogurt. Ta ne vsebuje le veliko beljakovin, ampak tudi žive bakterije, ki krepijo imunski sistem, pri čemer se naselijo na črevesni sluznici in zasedejo prostor morebitnim povzročiteljem bolezni. Beljakovin polna je tudi soja v prahu; sojin koncentrat iz sušenih in razmaščenih sojinih zrn vsebuje več beljakovin kot drugi sojini izdelki. Sekundarne rastlinske snovi v soji znižujejo raven holesterola, zavirajo rast rakavih celic in zmanjšujejo tveganje za osteoporozo. Toda zaradi vsebovanih fitoestrogenov ne zaužijte več kot pol litra sojinega mleka ali približno 85 g tofuja na dan.

Ne škodujte si

Kar godi naši brbončicam in poteši naše koprnenje, ni nujno dobro za nas. Med hitro pripravljeno hrano sodijo tudi solatne polivke, ki v velikih količinah vsebujejo preveč kalorij in premalo hranil ter izničijo učinkovanje vitaminov in vlaknin v solati. Zato solati raje dodajte le olivno olje, limonov sok ali kis, zelišča, česen ter malo soli in popra. Kaj pa meso? Čeprav na primer govedina vsebuje zdrave minerale, kot sta železo in cink, ter vitamine iz skupine B, se predvsem v mastnih kosih skriva veliko nasičenih maščob. Raje uporabljajmo čim bolj pusto govedino s križa ali stegen. Dobre vesti pa ne čakajo niti zapriseženih kofetaric. Resda ima kava določene koristi – celo zavira celično škodo, ki jo povzročajo nekateri prosti radikali – vendar deluje tudi kot naravni diuretik, zato lahko s pogostim uriniranjem izgubimo dragocena hranila. Čezmerno uživanje kave poleg tega vodi k občutku žeje in utrujenosti, zato hitro posežemo po naslednji skodelici. Uživanje je bolje omejiti na dve na dan.