Stres se začne od znotraj, vendar najprej opazimo tiste dejavnike, ki naš notranji mir načenjajo od zunaj. Resda neizpodbitno drži, da je naše okolje zrcalo naše notranje podobe, a bo morda za začetek laže, če se naučimo obvladovati deležnike, ki motijo vsakdanjo spokojnost. Zunanji stres izvira iz ljudi, dogodkov in okoliščin, ki v nas iz dneva v dan, mogoče celo iz leta v leto, vzbujajo skrbi. To so lahko enkratni dogodki, kot so ločitev, smrt bližnjih, selitev ali vpis na fakulteto. Morda je delo, ki ga opravljamo, izrazito naporno, neustrezno vodenje in hierarhija v podjetju pa ne omogočata načina dela, ki je človeku vsaj sprejemljivo, če že ne prijazno. Tu so še ljubezenske, zdravstvene in finančne težave, strah pred nepredvidljivo prihodnostjo in podobno.

Če želimo imeti miren večer, konec tedna ali določeno obdobje, se je elektronskim napravam najbolje izogniti v velikem loku. Če goreče odkimavamo, da to ni mogoče, se morda velja vprašati, zakaj točno se nam zdi, da se bo svet ustavil brez naše nenehne prisotnosti in odziva. 

Dovolj časa za vse

Življenje je pač polno ovir, izzivov in ovinkov, zato je utopično pričakovati, da bo nekoč končno napočil dan, ko bo vsaka stvar na svojem mestu. Debela koža, ki zraste s spoznanjem, da je življenje naporno, pomaga pri razumevanju, da veliko težav, s katerimi si belimo glavo, v resnici nima tolikšnega pomena, kot jim ga radi pripisujemo. Pred paničnimi in tesnobnimi občutki močno pomaga tudi zavedanje, da smo dovolj močni, da problemom uspešno kljubujemo. Če ne danes, pa jutri!

Stran s telefoni

Velik delež stresa sodobnemu človeku povzroča tehnologija, ki je tok pritiskov iz okolice spremenila v deročo reko, ki se nikdar ne konča. Tisoč kanalov, po katerih lahko komuniciramo, omogoča več tisoč ljudem, da našo pozornost zahtevajo v vsakem, še tako neprimernem trenutku. Daleč najtrdnejši branik pred tem stresom je meja, ki jo postavimo sami. Če želimo imeti miren večer, konec tedna ali določeno obdobje, se je elektronskim napravam najbolje izogniti v velikem loku. Če goreče odkimavamo, da to ni mogoče, se morda velja vprašati, zakaj točno se nam zdi, da se bo svet ustavil brez naše nenehne prisotnosti in odziva. Je razlog izjemna pomembnost, ki jo posameznik igra v družbi, ali morda projekcija ega, ki narekuje, da nam prav nič ne uide?

Mi smo tisti, ki težko sprejmemo dejstvo, da nismo najboljši. Ki drugim želimo tako zelo ugajati, da izgubimo sami sebe. Ki kupujemo drage avtomobile na kredit in se nato pritožujemo, da smo suženj sistemu. Notranji mir je naloga, za katero je odgovoren vsak sam. 

Praznina obstoja

Bolj kot zunanji dejavniki prispevajo k stresu notranji občutki, za katere smo odgovorni sami. Pritiski, s katerimi se iz dneva v dan spopadamo, v resnici nastanejo v naši duševnosti. Le pomislite na budističnega meniha, ki se spokojno nastavlja soncu, brez vsake skrbi na svetu. Zakaj je njemu laže kot nam, čeprav živi v okolju, ki ne ponuja prav veliko udobja, možnosti zaslužka ali prihodnosti, kot smo je vajeni na Zahodu? Ker nima ničesar, takšnega življenja pa si sami niti v sanjah ne želimo?

Nerealna pričakovanja

Ta ničesar v sebi skriva tudi odsotnost prepričanj, ki nas vodijo skozi življenje in v resnici najbolj pripomorejo k stresu. Perfekcionizem, nerealna pričakovanja, obsedenost z lastnimi dosežki, pesimizem in nesposobnost sprejemanja sprememb so največji krivci, da ponoči ne spimo. Kdo je tisti, ki nas žene, da vztrajamo na delovnem mestu, ki ga sovražimo, a nam prinese nekaj evrov več? Kdo narekuje, da moramo biti idealna mati, žena ali hči? Kdo zahteva, da imamo v pasu nekaj centimetrov manj, v omari pa kup oblačil več?

Naša odgovornost

Okolici je v resnici precej vseeno. V družbi, kjer ima vsak dovolj težav s samim seboj, večina ljudi pa o drugih razmišlja obratno sorazmerno z zmožnostjo samoanalize – torej več ko je pogledov k sosedu, toliko manj je razmisleka o sebi – smo sami sebi daleč največji sovražnik. Mi smo tisti, ki težko sprejmemo dejstvo, da nismo najboljši. Ki drugim želimo tako zelo ugajati, da izgubimo sami sebe. Ki kupujemo drage avtomobile na kredit in se nato pritožujemo, da smo suženj sistemu. Notranji mir je naloga, za katero je odgovoren vsak sam. Tisoč izgovorov ne bo rešilo problema, če se z njim ne znamo spopasti iz oči v oči. In v življenju uživati, pa čeprav naloge, ki nam visijo nad glavo, niso do konca opravljene!