Spontane mišične trzljaje v očesu, ki jim v zdravniškem žargonu pravimo tudi miokimija (pomeni subtilne, nenehne in valovite kontrakcije mišice), lahko poleg suhih oči sprožijo številni drugi dejavniki, kot so utrujenost, preobremenitev oči, pretiravanje z uživanjem kofeina in alkohola, prehransko neravnovesje in alergije.

Preveč ekrana, preveč kave

Ni jih malo, ki dan preživijo tako, da spijejo tudi preveč skodelic kave, medtem ko ure buljijo v elektronske naprave. Ko napoči čas počitka, pozno v noč ostanejo prilepljeni na televizijski ekran, namesto da bi legli v posteljo zatemnjene sobe. Pogosto v družbi alkohola. Še več, tudi že do nosu pokriti z odejo s prsti po pametnem telefonu preverjajo vse novice in smešne meme (sporočila, ideje, zlasti v obliki slike z napisom, posnetka v elektronski komunikaciji, op. p.), da ja ne bi česa zamudili. In potem začudeni neki dan opazijo, da jim oko nenadzorovano trza.

Preberite še: Bi zdržali en dan brez pametnega telefona?

Otrok, ne ponočuj!

Obsedenost z elektronskimi napravami ni problematična le zaradi sindroma računalniškega vida, temveč tudi zato, ker nam onemogoča prepotrebne ure nepretrganega spanca. Nič ne pomaga, če smo morda tik pred spanjem prebrali zadnjo študijo o povezavi pomanjkanja spanca s pojavnostjo nevrodegenerativnih bolezni. Ne pomaga niti to, da imamo nekje v ozadju še vedno mamo, ki nam žuga: Otrok, ne ponočuj, spanec je za zdravje nujen! Dodajmo še neizprosne zahteve sodobnega sveta, v katerem je človek, ki ni pod stresom, skorajda že na seznamu izumrlih živali. »Vesele urice« treh koktajlov za ceno dveh, ki naj bi nas sprostile, tudi niso najbolj blagodejne. Ne pomaga zavedanje, da je voda najboljša od možnih pijač, zato se številni spoprijemajo z dehidracijo, česar pa prav tako ne vidijo kot problema. Od tod do trzajočih vek je samo korak.



Poglejte v daljavo

Nasveti, kako preprečiti sitno trzanje, so splošni, kar pa ne pomeni, da niso zelo koristni. Če opravljate delo, pri katerem je uporaba računalnika nujna (redki so poklici, v katerih ni), si pomagajte tako, da vsakih dvajset minut pogledate v daljavo in nato zaprete oči. Tako jih boste navlažili. Seveda ni nič narobe, če vsake toliko posežete po lekarniških izdelkih za vlaženje. Večinoma težave minejo same od sebe in jim v resnici ni treba namenjati preveč skrbi, le pozorni bodite. Rudrani Banik, oftalmolog z ameriške medicinske fakultete Mount Sinai, je pri petnajstih izbrancih več let preučeval problem trzanja oči. V povprečju je trajalo kar sedem let!
Številni se, ko opazijo težave, začnejo bati, da so resen nevrološki problem. V večini so sicer nadležne, a medicinsko nedolžne. Skoraj vsako trzanje, ki se nenadno pojavi, je benignega izvora, kar pomeni, da stanje ni resno.

Strokovnjak ne škodi

Pri opazovanju svojih petnajstih pacientov tudi omenjeni dr. Banik ni zaznal napredovanja v kakršno koli nevrološko motnjo. Seveda pa se včasih zgodi, da je znak za alarm. Če ste zaskrbljeni, bodite pozorni na frekvenco, trajanje in vzorec mišičnih kontrakcij. Če se začnejo sčasoma nenavadno »vesti« tudi druge obrazne mišice, le pojdite k zdravniku. Morda imate poškodovana živčna vlakna. Resnejše oblike trzanja očesa namreč povzročajo nevrološke motnje, na primer blefarospazem ali hemifacialni spazem.
Vsekakor ne škodi, da zaradi vztrajnega in nadležnega trzanja obiščete strokovnjaka. Morda potrebujete korekcijska očala ali druga pomagala, da bo delo z računalnikom bolj znosno.