Med najpogostejšimi vzroki za boleče mišice in sklepe je slabo poznavanje osnov pravilnega gibanja. Večji delež zavedanja o telesu pridobimo že v mladosti, tiste posameznike, ki se športa lotevajo v kasnejših letih, čaka veliko dela. Že nepravilno izvajanje preprostih vaj z lastno telesno težo neizogibno povzroči poškodbe, posebno telesu, nevajenem fizičnih naporov. Odličen primer so vsem poznani trebušnjaki, ki večkrat vodijo do bolečin v hrbtu in vratu namesto tako želenih trebušnih kvadratkov. Pazite na te štiri občutljive točke telesa: 

1. KOLKI 

Kolčni sklep je izrazito obremenjen pri kolesarjenju, igri tenisa, nogometa ali hokeja. Vaje, ki pomagajo pri ohranjanju gibljivih kolkov, so izpadni koraki in položaj deske ali mostu. Tako okrepimo mišice zadnjice, spodnjega hrbta in sprednjega zgornjega dela stegen ter uravnotežimo boke.



2. GLEŽNJI  

Nehvaležna lega gležnjev narekuje, da so pogosto na udaru, dovolj je že nepravilen korak in zvin je tu. Natrgani ligamenti razrahljajo sklep, več ko je takšnih nezdravljenih poškodb v življenju, manj stabilni bodo gležnji. Krepitev mišic meč je dobrodošla varovalka te občutljive točke. Za preprosto vajo ne potrebujemo drugega kot stopnico. S prvo polovico podplata stopimo na robnik in se večkrat dvignemo na prste. Treba bo kar nekaj ponovitev, čeprav vaja sprva deluje enostavna, rezultate kmalu pokažejo boleče mišice.



3. KOMOLCI

Igralci golfa in tenisa so dobro seznanjeni s teniškim komolcem, poškodba ni neznana tudi tistim, ki veliko uporabljajo računalnik. Bolečina nastane zaradi pretirane uporabe sklepov roke. Težavo najhitreje rešimo tako, da zamahe izvajamo s celotnim telesom, torej prestrežemo silo udarca z mišicami trupa in stabilnim položajem telesa, ki temelji tudi na močnih mišicah nog. Preprosta vaja je tudi dviganje na navpični vrvi, kjer z lastno težo obremenimo mišice rok.



4. KOLENA

Kolenski sklep je pogost vir bolečin tako pri mlajši kot starejši populaciji. Tek na pretrdi podlagi, smučanje, ples in vrsta športov, pri katerih telo obremenimo z doskoki, obremenijo kolenske vezi. Vaji, ki hitro pomagata, sta izpadni korak ter dviganje na prste ene noge (druga je pokrčena). 



 TEK IN JOGA - PRESENETLJIVA SOVRAŽNIKA 
Vadbi, ki se ju ljudje pogosto lotevajo, sta tek in joga. A previdno, čeprav dejavnosti dokazano prinašata obilo pozitivnih posledic, lahko povzročita vrsto poškodb. Pri teku obremenimo sklepe veliko bolj kot pri hoji. Sila, ki deluje na stopalo, je mnogo večja, zato je izrazitejša vsaka nepravilnost pri postavitvi telesa. Ključno je posvečanje pozornosti postavljanju stopal, torej s katerim delom se najprej dotaknemo podlage. Pristajanje na sredinskem delu stopala je najbolj primerno za rekreativne športnike, koraki naj bodo zmerni, kolena pa ne smejo biti previsoko. Tudi joga lahko naredi več škode kot koristi. Kot so odkrili v raziskavi, objavljeni v Journal of Bodywork and Movement Therapies, poslabša stanje kar 21 odstotkov poškodb. A posledice so negativne, kadar poškodba ni ustrezno obravnavana, obenem se posameznik bolj osredotoča na videz posameznih asan kot na pravilno postavitev skeleta. Bistvo joge je v večjem zavedanju, tako na mentalni kot fizični ravni. Kdor se je bo loteval kompleksno, kot narekuje izvorni koncept, bo telo toliko spoznal, da bo prepoznal tudi morebitne poškodbe.