Na volitvah, ki jih je zaznamovala visoka, 76,2-odstona udeležba, so se slabo odrezali tudi socialdemokrati, dozdajšnji koalicijski partner CDU, prejeli so namreč le dobrih 20 odstotkov glasov in so že zavrnili novo koalicijo s konservativci. Zadovoljno je slavila Alternativa za Nemčijo (AfD), ki se je prvič uvrstila v parlament in z 12,6 odstotka postala tretja najmočnejša stranka v državi, praznujejo tudi liberalci (FDP), ki se po štirih letih vračajo v parlament, za njih je glasovalo okoli 10 odstotkov volivcev. V bundestagu bodo tudi poslanci Levice, ki je dobila slabih devet odstotkov glasov, in Zeleni, ki računajo na dobrih devet odstotkov.



Kanclerka Merklova, uradno sicer zmagovalka, a zdaj z nehvaležnim poslanstvom težavnega sestavljanja vlade, je izključila možnost manjšinske vlade. Dozdajšnji zavezniki socialdemokrati odhajajo v opozicijo, in ker si niti CDU niti druge stranke ne želijo sodelovanja z AfD, se po mnenju mnogih obeta  zavezništvo CDU z Zelenimi in liberalci, kjer pa bo neizogibno reševanje programskih neskladij, predvsem zaradi podnebne in energetske politike, tudi davčne, migracijskih stališč, evropskih pogledov. Zaradi strankarskih barv, črne, zelene in rumene, se je morebitne koalicije že prijel vzdevek Jamajka.



Nov bundestag mora biti oblikovan v največ 30 dneh in bo tokrat predvidoma tudi največji, saj naj bi po nekaterih ocenah v njem sedelo več kot 700 poslancev. Pred oblikovanjem vlade mora parlament izvoliti kanclerja, ki ga predlaga predsednik bundestaga. Za izvolitev je potrebna kanclerska večina, kar pomeni 50 odstotkov podpore in dodatni glas. Če kanclerski kandidat ne dobi zadostne podpore, lahko parlament o tem neomejeno odloča nadaljnjih 14 dni. Po tem času je dovolj že relativna večina. Do zdaj so bili vsi kandidati za kanclerja izvoljeni v prvem krogu.