Morda imate občasno drisko – to je stanje, ko se v črevesje izloča odvečna tekočina ali pa ko črevesje tekočine ne more absorbirati.1 Glavni vzroki občasne driske so lahko:

  

  • Bakterije ali virusi: običajno je driska posledica okužbe. Takšne trebušne okužbe pogosto spremljajo bruhanje, želodčni krči in rahlo povišana telesna temperatura, počutimo pa se precej bolne in oslabele. Ti simptomi običajno trajajo od nekaj dni do enega tedna. 1,2
  • Stres: razdražen želodec je lahko posledica stresa ali tesnobe.1
  • Uživanje prevelikih količin alkohola: ob prisotnosti alkohola želodec proizvaja več kisline kot običajno, kar lahko razdraži prebavila in povzroči drisko.1,3
  •  Alergije ali intoleranca za hrano: včasih imajo ljudje težave pri prebavljanju nekaterih živil, kar povzroči simptome, kot je driska.1,4
  • Zdravila: nekatera zdravila, kot so antacidi in nesteroidna protivnetna zdravila, npr. ibuprofen ali naproksen, lahko povzročajo drisko.
  •  Uporaba antibiotikov: driska je pogost neželeni učinek antibiotikov. 5 Takšno imenujemo tudi »driska, povezana z jemanjem antibiotikov«.

  

Kako lahko probiotiki pomagajo

Odvisno od vzroka driske lahko probiotiki pomagajo na naslednje načine:6

  • proizvajajo nekatere snovi ali spremenijo črevesno okolje tako, da zavirajo ali uničijo škodljive bakterije (npr. z zniževanjem pH v prebavilih ali proizvodnjo bakteriocinov);
  • proizvajajo vitamine;
  • krepijo črevesno sluznico;
  • odstranjujejo strupene snovi;
  • izboljšujejo imunski odziv.

Spodaj je seznam nekaterih pogostih vzrokov driske, pri katerih bi probiotiki lahko koristili.


Bakterijska ali virusna driska


Probiotiki, kot so različne vrste laktobacilov in bifidobakterij ter drugi probiotiki (E. coli, enterokoki, kvasovka Saccharomyces), lahko olajšajo akutno drisko, ki jo povzročajo bakterije ali virusi, in pomagajo preprečevati nadaljnje okužbe.Študije so pokazale, da lahko probiotiki skrajšajo epizodo driske, ki jo povzroča črevesni patogen, za približno en dan.7 Poleg tega lahko pomagajo pri okužbah s C. difficile tako, da preprečijo prvo in ponovne okužbe s to bakterijo.8,9 Delovali naj bi tako, da preprečijo rast bakterij in njihovo pritrditev na sluznico prebavil. Dokazano je tudi, da preprečujejo in blažijo drisko, ki jo povzročajo virusne okužbe.6 Z nekaterimi probiotiki je mogoče doseči še posebej dobre rezultate pri akutni driski pri otrocih (ref. klinične smernice ESPGHAN). Klinične študije so na primer dokazale, da je pojavnost driske manjša pri dojenčkih, ki pijejo mleko, obogateno z bifidobakterijami BB-12.  

Driska, povezana z jemanjem antibiotikov

Antibiotiki pomagajo pri boju proti bakterijskim okužbam in nam lahko celo rešijo življenje. Delujejo tako, da popolnoma uničijo škodljive bakterije ali zavirajo njihovo rast. Vendar zdravljenje okužbe z antibiotiki vpliva na ravnovesje črevesnih bakterij oziroma ga poruši.10

Driska, povezana z jemanjem antibiotikov, se lahko pojavi pri enem od štirih ljudi, ki jemljejo antibiotike, vendar so nekatere skupine bolj ogrožene od drugih.11 Verjetnost za pojav driske je pri starejših od 65 let od 20- do 100-krat večja in pri pogosteje hospitaliziranih približno 3-krat večja.11 Med drugimi dejavniki tveganja so:11

  • predhodni pojav driske, povezane z jemanjem antibiotikov;
  • dolgotrajno antibiotično zdravljenje;
  • sočasna uporaba več antibiotikov;
  • osnovne bolezni in vzroki, kot so vnetna črevesna bolezen, kirurški poseg v trebuhu, rak, kronična ledvična bolezen ali hranjenje po sondi;
  • uporaba zaviralcev protonske črpalke ali drugih zdravil za zaviranje nastajanja želodčne kisline.

Tudi nekateri antibiotiki so povezani z večjim tveganjem za pojav driske. Med njimi so penicilini, klindamicin, cefalosporini in fluorokinoloni.11


Če vas zanima več o vzrokih driske, povezane z jemanjem antibiotikov, in o tem, kako lahko probiotiki pomagajo, kliknite tukaj.

Intoleranca za laktozo

Intoleranca za laktozo je pogosta prebavna težava, pri kateri telo ni zmožno prebavljati laktoze (vrste sladkorja, ki jo vsebujejo predvsem mleko in mlečni izdelki).

Obstajajo dokazi, da lahko probiotiki, ki vsebujejo bakterijo Lactobacillus acidophilus, zmanjšajo simptome intolerance za laktozo, med katerimi je tudi driska.10

Driska, ki jo povzroča sindrom razdražljivega črevesa (IBS)

Odvisno od vrste IBS, ki vas pesti, lahko probiotiki olajšajo nekatere simptome. Pomagajo tudi zmanjšati napihnjenost in vetrove, ki so povezani z nekaterimi vrstami IBS.10 Če želite ugotoviti, ali so probiotiki za vas učinkoviti, jih morate jemati vsaj štiri tedne v priporočenih odmerkih.12



  1. NHS Choices. Diarrhoea. Available at: http://www.nhs.uk/Conditions/Diarrhoea/Pages/Causes.aspx. Last accessed: September 2017.
  2. NHS Choices. Diarrhoea and vomiting. Available at: http://www.nhs.uk/conditions/gastroenteritis/Pages/Introduction.aspx, Last accessed: September 2017.
  3. Drink aware website: https://www.drinkaware.co.uk/alcohol-facts/health-effects-of-alcohol/effects-on-the-body/is-alcohol-harming-your-stomach/
  4. NHS Choices. Food intolerance. Available at: http://www.nhs.uk/conditions/food-intolerance/Pages/Introduction.aspx. Last accessed: September 2017.
  5. Ouwehand AC et al. Ann Med 2016; 48: 246-55.
  6. de Vrese and Marteau PR. J Nutr 2007; 137(3 Suppl 2): 803S-11S.
  7. Allen SJ et al. Cochrane Database Syst Rev 2010:(11):CD003048.
  8. WebMD. Using Probiotics for Diarrhea. Available at: https://www.webmd.com/digestive-disorders/probiotics-diarrhea#1. Last accessed: September 2017.
  9. Goldenberg JZ et al. Cochrane Database Syst Rev 2013;5:CD006095. doi: 10.1002/14651858.CD006095.pub3.
  10. NHS Choices. Probiotics. Available at: http://www.nhs.uk/Conditions/probiotics/Pages/Introduction.aspx. Last accessed: September 2017.
  11. NHS Clinical Knowledge Summaries. Diarrohoea – antibiotic associated. Available at: https://cks.nice.org.uk/diarrhoea-antibiotic-associated#!backgroundsub:2. Last accessed November 2017.
  12. NICE Clinical guideline (CG)61. Irritable bowel syndrome in adults: diagnosis and management. Feb 2008. Updated April 2017. Available at: https://www.nice.org.uk/guidance/cg61. Last accessed: September 2017.