Imunski sistem sestavljajo imunske celice, ki jih v krvi imenujemo bele krvne celice ali levkociti. Levkociti ne krožijo samo po krvi, ampak po vsem telesu, in sestavljajo imunska tkiva in organe. Imunske celice znajo učinkovito prepoznavati in uničevati bolezenske mikrobe – bakterije, viruse, parazite, glive –, ki vdrejo v organizem. Tako nas imunski sistem zaščiti pred okužbami. Če skrbimo za svoje zdravje s primerno prehrano, gibanjem, počitkom in se naučimo obvladovati vsakdanji stres, se nas bodo okužbe pogosteje izognile. 

Lahko se še tako zdravo prehranjujemo, jemljemo vitamine in se veliko gibljemo, toda če ne spimo dovolj, nam vse to nič ne pomaga. Imunski sistem brez spanja je kot avtomobil brez goriva – v nekem trenutku se bo ustavil. 

Paradižnik, česen in olivno olje

Raznovrstna prehrana z veliko sadja in zelenjave naj bo vaš prvi cilj. Pripravite si jedi s paradižnikom. Poleg veliko vitamina C ima namreč tudi pigment likopen, močan antioksidant, ki je odgovoren za živo rdečo barvo. Pigment antocianin, ki daje barvo borovnicam, prav tako krepi telesno obrambo in kot antioksidant kapilar ščiti pred oksidacijo. Poleg tega spodbuja prekrvitev in skrbi za tekoče kroženje limfe, tekočine, ki prenaša imunske celice v različne dele telesa. Korenje in druga zelenjava ali sadje močne oranžne barve, denimo mango, melona in sladki krompir, vsebujeta veliko karotenoidov, od katerih telo nekatere pretvori v vitamin A. Z ohranjanjem zdravja sluznic zmanjšuje pojavnost okužb. Poleg tega vitamin A spodbuja tvorbo protiteles in belih krvnih celic. 

Kaj pa česen? Spodbuja proizvodnjo telesnih imunskih snovi. Če je le mogoče, ga čim manj toplotno obdelajte. Ne bodite skopi pri uživanju olivnega olja. Skvalen, snov v njem, krepi imunost in zavira celične spremembe ali encime, ki spodbujajo nastanek raka. Če gre, uporabljajte ekstradeviško olivno olje, ki ima največ polifenolov. Morske ribe oziroma maščobne kisline omega-3 v njih so odlični zaviralci akutnih vnetij. 



Sprehod vsak dan

Že preprost 10-minutni sprehod zmanjša napetost, prežene utrujenost in spodbuja miselno aktivnost. Gibanje neposredno podpira imunski sistem pri opravljanju obrambnih nalog. Spodbuja prekrvitev, pospešuje dihanje, znojenje, poveča mišično aktivnost in povečuje samozavedanje in samospoštovanje; oboje zmanjšuje tudi negativne učinki stresa. Marsikdo, ki gibanja ni vajen, ne ve, kako začeti. Res je, da si je včasih težko vzeti čas za trening, a gibamo se lahko tudi med sicer povsem običajnimi navadami. Ko se pogovarjate po telefonu, hodite ali stojte in čim bolj napnite spodnje trebušne mišice. Lahko pa med telefonskim pogovorom s konicami stopal stojite na robu stopnice ali robnika, tako da so pete malo nižje. Dvignite pete čim višje in jih nato spustite tako globoko, kolikor gre. 

Odpovejte se dvigalu! Več boste imeli od hoje po stopnicah, če se odrinete z notranje strani levega stopala, nato desno stopalo z vso težo položite na naslednjo stopnico in se odrinete navzgor. Tako uporabljate lastno telesno težo za krepitev moči in mišic. V prometnem zastoju, ko morate v avtu čakati na semaforju, povlecite trebuh noter in potisnite medenico naprej. Položaj zadržite pet sekund, nato sprostite mišice. Med kuhanjem se lahko opremite z 1,5-litrsko plastenko vode za vajo za biceps: dvignite dlan s plastenko do ramena, tako da se premika samo podlaket. Za trenutek zadržite položaj in nato spustite podlaket. Naredite deset ponovitev vaje z vsako roko. Zložite pločevinke na najnižjo polico omare. Hrbet je raven, povlecite trebuh noter in se spustite v počep, da dosežete pločevinke. Med dviganjem je hrbet raven ter zadnjica in trebuh napeta. Naredite deset ponovitev. 

Skrb za dober spanec

Vsakdo, ki je prebolel hud prehlad ali gripo, ve, kako utrudljive so nalezljive bolezni. Zakaj? Citokini (posredniki imunskega sistema), ki med okužbo preplavijo telo, delujejo kot močni sprožilniki spanca in tako telo prisilijo v varčevanje z energijo in drugimi zalogami, ker jih imunski sistem potrebuje za obrambo pred povzročitelji bolezni. Ko nam gre dobro, spanec imunskemu sistemu omogoča, da uniči povzročitelje prehlada, celi rane, popravlja drobne mišične poškodbe in zatre raka v kali. Skrb za dober spanec je tako morda ena najboljših metod, kako ohraniti zdravje in dolgo živeti. Lahko se še tako zdravo prehranjujemo, jemljemo vitamine in se veliko gibljemo, toda če ne spimo dovolj, nam vse to nič ne pomaga. Imunski sistem brez spanja je kot avtomobil brez goriva – v nekem trenutku se bo ustavil. Pomanjkanje spanca prav tako poveča negativne posledice stresa. 



Vpliv stresnih hormonov

Stres je človeku škodljiv, saj povišuje koncentracijo stresnih hormonov, ki pri hujši psihični obremenitvi narastejo kot denimo pred zahtevnejšim medicinskim posegom. Če je njihova vloga pri operacijah pozitivna, saj selekcionirajo imunske celice in zavirajo njihovo premočno delovanje, je povsem drugačna pri psihičnem stresu. Takrat stresni hormoni zavirajo delovanje imunskih celic brez posebne selekcije, kar povzroči njihovo slabše delovanje oziroma zmanjšanje njihovega števila. Med hudim stresom se vse telesne dejavnosti, ki niso nujne za preživetje, začasno izključijo oziroma kar najbolj zmanjšajo. Okrnjeno je delovanje imunskega sistema, prebavil, ledvic, obnavljanje krvnih celic, kože, motene so psihične funkcije. Če se tako stanje dogaja redko in kratek čas, ni večjih težav, če pa se stresne okoliščine ponavljajo, imajo za imunski sistem in naše zdravje velike posledice.