Po dognanjih lani preminulega znanega ameriškega profesorja medicine dr. Johna E. Sarna so lahko potlačena čustva temeljni povzročitelj fizične bolečine, kar velja prav za hrbtenico in sklepe. Kakšne so vaše izkušnje in kaj svetujete, da ljudje ne bi zatirali tega, kar čutimo oziroma bi znali, si dopustili primerno, zdravo izraziti?

Medicina nas uči, da bolečine v hrbtenici najpogosteje nastanejo zaradi degenerativnih sprememb ter nepravilnih obremenitev pri delu; čustva naj ne bi povzročala fizioloških sprememb. Znano pa je, da psihične težave negativno vplivajo na naše počutje in zdravje. Ko izključimo fizični vzrok za pojav bolečine, ta pa je še vedno prisotna, vedno pomislimo tudi na možnost, da so težave povezane s stresom. Zaradi stresa in psihične preobremenjenosti ter nakopičenih negativnih čustev se nam pogosto dvignejo ramena, mišice se napnejo in pojavi se pekoča bolečina v vratu, marsikdaj pa tudi sklepih. Rešitev je vsekakor dober pogovor in aktivnost, ki pomaga doseči sprostitev, denimo raztezanje, hoja, plavanje, joga in tudi masaža. Psihične težave so pogosto povezane z bolečinami, a tudi če poskušaš to razložiti posamezniku, ti pogosto ne verjame. Verjetno je rešitev le v tem, da sam spozna pomen negativnih misli, ki mu povzročajo škodo, kaj mu pomeni stres, ki se mu večinoma ne moremo izogniti, lahko pa ga skušamo ublažiti z aktivnostjo, ki nas veseli. 


Znano je, da ni vsak šport primeren za vsakogar. Ali drži, da je hoja veliko bolj zdrava, manj nevarna ter tako primerna za več ljudi kot tek, saj manjkrat povzroči poškodbo sklepov? 

Hoja je pogosta priporočljiva aktivnost, sklepi so manj obremenjeni kot pri teku, zato je primerna tudi pri tistih posameznikih, ki imajo bolečine v sklepih. Tek je intenzivnejša vadba z več možnostmi poškodb.



Kako vemo, kdaj si med telesno vadbo škodujemo – ali takrat, ko nas nekaj boli oziroma nam je neprijetno? Nekateri trdijo, da te med intenzivno vadbo mora malo boleti, vsaj kar zadeva mišice.

Telesna vadba naj bi bila tolikšne intenzivnosti, da nam ne povzroča škode. Bolečina je znak, da smo pretiravali, lahko je tudi znak poškodbe, ki je nastala med gibanjem. Intenzivnost vadbe stopnjujemo, jo prilagajamo in se tako izognemo poškodbam, ki so povezane s preobremenitvijo mišic. Tudi bolečine v mišicah, t. i. »muskelfiber«, nam sporočajo, da je bila mišica preobremenjena oziroma obremenjena bolj, kot je navajena – utrujena je in potrebuje počitek. 


Ali je res, da sklepom še posebno godi vadba, pri kateri krožimo z okončinami, denimo zasuk glave, vrtenje rok v sklepih, ramenih pa kroženje z boki in rotiranje nog v sklepih? Če ja, zakaj je tako, se morda tako optimalno prekrvijo tkiva?

Poznamo več vrst sklepov; od oblike sklepa in okolnih struktur je odvisna tudi gibljivost. Za ohranjanje polne gibljivosti v posameznih sklepih je treba narediti vse gibe v vseh smereh. Pri izvajanju katerih koli vrst vaj moramo vadbo prilagoditi svojim sklepom; smiselna je kombinacija različnih aktivnosti oziroma vrst gibov, saj le ena vrsta giba vodi v preobremenitev. Težko rečem, da je ravno kroženje priporočljivo, vsekakor je del vadb, pogosto kombinirano z drugimi vajami. Tudi ne morem trditi, da je kroženje povezano z optimalno prekrvitvijo tkiva.



Pri bolečih sklepih pomaga hlajenje, tudi s pomočjo mazil in krem. Lahko svetujete, kako si lahko najbolje pomagamo sami, ne da bi nam bilo treba kaj kupiti v lekarni? Kdaj moramo k zdravniku?

Vzroki bolečine v sklepih so različni; tudi ukrepanje je odvisno od vzroka, ki je privedel do nje. Če je akutna ali pa je otekel tudi sklep, vsekakor priporočamo hlajenje kot prvi ukrep in mirovanje. Če bolečina ne popusti, oteklina pa ostaja in jo spremlja tudi omejena gibljivost, je dobro obiskati zdravnika. Podobno je obisk smiseln, če so težave nastale takoj po večji obremenitvi ali celo med njo, po težji vadbi ali med njo oziroma po naporni športni aktivnosti ali med njo – da izključimo poškodbo.


Uravnotežena prehrana pozitivno vpliva tudi na sklepe. Zaradi velike vsebnosti maščobnih kislin omega-3 je v prvi vrsti priporočljivo uživanje morskih rib. Po drugi strani nekateri svarijo, da te zaradi nesnage v morju niso več tako zdrave. Kaj menite in svetujete vi?

Omega-3 so nepogrešljive maščobne kisline, ki jih naš organizem ne proizvaja, torej jih moramo dobiti s prehrano. Veliko jih najdemo v morskih ribah. Res je znano, da se zaradi odlaganja toksinov v morju del teh kopiči tudi v njih, vendar to ne pomeni, da bi jih morali črtati z jedilnika. Vemo, da se nekatere ribe prehranjujejo s planktonom in da imajo ribe, katerih življenjska doba je kratka, manj nakopičenih težkih kovin v telesu, zato lahko ta živila iz morja uživamo brez večje nevarnosti. To velja za rakce, lignje in sardelice.