Kam izpuhti pokojnina

Dobil sem zanimivo e-sporočilo: »Kam izpuhti 292.208 evrov glavnice po vsakem umrlem upokojencu? Vzemi si čas in preberi.«

Res zanimivo razmišljanje, le kje je ves ta denar?

Vsakemu izmed nas se zdi samoumevno, da odvaja določen del plače za svojo pokojnino. Redki izmed nas pa so izračunali, kaj dejansko plačujemo in predvsem, koliko! Glede na to, da takšnega izračuna v medijih še nisem zasledil, sem se odločil, da ga sam pripravim in tudi objavim. Kot osnovo sem vzel neto plačo 1000 evrov, kar je približno 50 evrov nad povprečno neto plačo. V izračunu sem uporabljal program za izračun plače, za izračun obresti pa spletno stran Abanke, kjer sem kombiniral namensko varčevanje z vezano vlogo. Po grobi primerjavi so bili izračuni drugih bank skoraj identični. 

Kot osnovo sem vzel seštevek prispevka, ki ga plačuje posameznik (236 evrov), in tistega, ki ga plačuje podjetje (134 evrov), kar znese skupaj 370 evrov. Nadalje sem ta znesek s pomočjo internetne aplikacije namensko varčeval, po petih letih pa vezal na obdobja po šest let in začel na novo namensko varčevati isti znesek. Rezultat takšne kalkulacije je bil šokanten. Že po 23 letih bi privarčeval skupaj 146.850 evrov, kar bi ob vezavi zneslo letno 4919 evrov obresti, kar pomeni mesečno 410 evrov. S takšno pokojnino danes živi kar nekaj upokojencev, ki so delali vse življenje. Po 29 letih bi ta znesek znašal skoraj 211.000 evrov, kar bi ob vezavi prineslo kar 7068 evrov letno ali 590 evrov mesečno. Takšna bo verjetno višina naše pokojnine po obstoječem sistemu.

Po 35 letih bi ta znesek znašal skoraj 300.000 (natančneje 292.208 evrov), letne obresti pa 9787 evrov ali 815 mesečno. To pa je kar za 212 evrov več, kot je decembra 2008 znašala povprečna pokojnina (601,90 – podatek s spletne strani SPIZ).

Če pa izračunamo, kaj bi to pomenilo pri 40 letih delovne dobe, pridemo do vratolomnega zneska 382.128 evrov. Tak znesek bi navrgel 12.800 evrov obresti letno ali kar 1066 evrov na mesec. To pa je višina pokojnine, ki smo jo slišali v obljubah nekaterih strankarskih prvakov, če bi torej želeli imeti mesečne prejemke po zaključku delovne dobe enako visoke, kot je vaša plača, ni treba nič drugega kot ukiniti pokojninski sistem, ki ga poznamo, in namesto tega uvesti le obvezo, kolikšen del od plače je posameznik dolžan varčevati za svojo starost. 

Sedaj pa še glavna razlika med predlaganim in obstoječim sistemom: mesečni znesek 815 evrov, ki bi ga upokojenec prejemal po 35 letih delovne dobe, bi bile le obresti, kar pomeni, da bosta dedek in babica po svoji smrti zapustila dedičem celotno glavnico v znesku 584.416 evrov (2 x 292.208 evrov), s čimer bi lahko na primer vsak od štirih vnukov kupil luksuzno stanovanje ali hišo za 146.000 evrov!

Razlike med obstoječim in predlaganim sistemom lahko strnemo v tri točke: 1. Mesečni prejemek upokojenca bi znašal v povprečju za 30 odstotkov več kot sedaj. 2. Upokojevali bi se lahko v povprečju pet let prej brez obremenjevanja države. 3. Po smrti bi za upokojencem ostalo v povprečju 292.208 evrov glavnice. Zelo pomembno vprašanje, ki logično sledi iz te kalkulacije, pa je: Kam izpuhti 292.208 evrov glavnice po vsakem umrlem upokojencu?

Če upoštevamo statistični podatek, da je v letu 2008 umrlo 18.308 oseb, in če predpostavimo, da je bilo med njimi 10.000 upokojencev, je z njimi vred neznano kam izpuhtelo kar tri milijarde evrov ali približno tretjina državnega proračuna! Zato predlagam vladi, da dosedanji pokojninski sistem ukine in namesto tega uzakoni obvezno varčevanje v znesku dosedanjega prispevka. Stroškov za sistem tako ne bo več, njegovo vlogo bodo prevzele banke in zavarovalnice, ki bodo z dobro naloženo politiko tudi kaj zaslužile in državi prinesle nove davke. Posledice takšnega sistema bi bile:

1. Zaradi zgodnje upokojitve bi več mladih dobilo zaposlitev. 2. Zaposleni bi se upokojili po 35 letih delovne dobe in bi zdravi uživali starost. 3. S privarčevano glavnico bi lahko rešili stanovanjski problem mladih za večino. 4. Izračun pokojnine bi bil jasen in predvidljiv, predvsem pa neodvisen od vlade.

A ravno četrta točka je tista, ki politiki (predvsem Desusu) ne more biti po godu, saj bi s tem postale pokojnine jasne in urejene in nihče več ne bi mogel pred volitvami obljubljati 1000 evrov najnižje pokojnine ali s to občutljivo populacijo kakor koli drugače manipulirati.

Zato lahko pričakujemo le, da se bo sistem, ki se bo moral sam vzdrževati, začel zadolževati, vlada pa bo začela v obliki davkov pobirati vsem, ki še kaj imajo, da bo lahko ohranila trenutni pokojninski sistem (z nekaj kozmetičnimi popravki). Nihče pa se očitno ne zaveda, da bo zvišanje starostne meje za upokojitve in bonitete za delo po tej starosti še dodatno skrčilo že tako ozek izbor kvalitetnih delovnih mest za mlade.

»Ko poslušam nekatere predstavnike oblasti, se nikakor ne morem znebiti občutka, da je njihov cilj čim krajši čas med upokojitvijo in pogrebom. Zares optimalno bi bilo, če bi ljudje umrli kar na svoj zadnji delovni dan. Komentar: Zdaj bi nam že enkrat moralo biti jasno, da smo mi izvolili takšno oblast, da smo jim mi dali pravico, da nas kradejo, goljufajo in vlečejo za nos in v resnici smo osli mi, ironično je, da si mi mislimo, da smo pametni.« To zanimivo e-sporočilo sem dobil od neznanega avtorja leta 2016.

Rudolf Drevenšek, Ajdovščina