V našem šolskem sistemu je občutno preveč birokracije

Portugalski pregovor, ki povzema splošno ljudsko modrost, pravi, da je bolje biti sam kot v slabi družbi. To seveda popolnoma drži tako za zasebno kot poslovno sfero. Vaš nerodni položaj sicer povsem razumem, saj sem bil tudi sam –a hvala bogu samo enkrat –v podobnem položaju. Na srečo sicer ne kot zaposleni učitelj, ampak le kot član sveta staršev v neki šoli. Na sestanku, na katerem naj bi si starši s predstavniki šole izmenjali poglede na aktualno problematiko o položaju otrok, se je na dolgo in široko razpravljalo o premnogo zadevah, tudi o tistih povsem obstranskih, ki nimajo nobene zveze z interesi otrok v šoli. Sestanek, ki bi ga lahko bilo konec maksimalno v pol ure, se je baje zavlekel pozno v noč, kar pomeni, da je trajal štiri ure ali celo več (sam sem ga zapustil predčasno, saj me je razprava dolgočasila). 

Toda ugotovil sem nekaj zanimivega: očitno je v Sloveniji vrsta ljudi, ki se s posebnim veseljem udeležuje tovrstnih samoupravnih in brezplodnih srečanj, ki nedvomno ubijajo človekovo ustvarjalnost. O razlogih za to lahko sicer samo ugibam. Morda so ti ljudje na svojih delovnih mestih deležni podobne »hipertrofije« takih neproduktivnih sestankov in torej mislijo, da ni z njimi nič narobe, morda se počutijo pomembne, da lahko sodelujejo na njih, morda so le nedolžne žrtve črednega nagona, morda so osamljeni, morda imajo potrebo po nadpovprečnem klepetanju tja v en dan ipd.

Pravni del vašega problema je sicer povezan z razlago internih šolskih pravil (statuta šole) in pogodbe o zaposlitvi, ki ste jo podpisali z delodajalcem. Svetujem vam, da si statut in omenjeno pogodbo natančno preberete, še posebno morebitna določila o obveznosti udeleževanja omenjenih »strokovnih sestankov« oziroma morebitna določila o opisu nalog, ki jih morate opravljati na delovnem mestu učitelja. Preverite, ali je v pogodbi navedeno, v katerih primerih in s kakšno frekvenco ste se dolžni udeleževati takih sestankov. Če takega določila ni ne v statutu in ne v pogodbi o zaposlitvi, ne obstaja pravna podlaga, na osnovi katere bi imeli dolžnost, da se obvezno udeležujete takih sestankov, in gre morda pri »nadurnem« sestankovanju za prekoračitev pooblastil ravnateljice. Bolj verjetno se mi sicer zdi, da tako določilo obstaja (verjetno v opisu nalog, ki jih imate na delovnem mestu učitelja), a si ga uprava šole razlaga precej po svoje.

Sprašujete tudi o možnosti spremembe pogodbe o zaposlitvi v prid povečanega obsega ur poučevanja. Ne vidim nobenih ovir, da se s šolsko upravo ne bi dogovorili za dodatne ure poučevanja, če za to le obstaja pravna podlaga v šolskih pravilih. Ne glede na to, da ste v svoji zgodbi očitno osamljeni, držim pesti za vas in vam svetujem, da ne popustite pri izražanju stališč do omenjenega problema. Dejstvo je, da je v našem šolskem sistemu občutno preveč birokracije in preveč »papeških« izvrševalcev bedastih predpisov, ki so jih sestavljali ljudje, ki nimajo pojma o poslanstvu in pomembnosti učiteljevega dela. Prav tako je dejstvo, da veliko učiteljev v našem šolskem sistemu predstavlja tiho večino, ki se z vami strinja, a si zaradi strahu pred izgubo delovnega mesta ne upajo opozoriti na podobne abotnosti in nesmisle, ki se dogajajo vam.

Zato vztrajajte, ste na pametni strani in očitno premorete dovolj samozavesti in poguma, da tudi odgovornim poveste, kaj vas v vašem delovnem okolju moti.