Sedim pri oknu in pogled mi odtava nazaj na leto 1970, ko sva se z možem poročila. Tudi takrat je bila zima in je rahlo naletaval sneg. Možu povem, da bova čez nekaj dni praznovala zlato poroko, a žal sama, kot sva bila za praznike. 

Ko se postaraš, se nihče ne spomni nate, kaj šele da bi ti kdo kaj pomagal. Nihče nima časa zate, čeprav ti obljubljajo vse mogoče, strašno jim gre na živce, če tarnaš. Vsem gre samo za to, kaj bodo dedovali, komu kaj daš. Če v času življenja določiš dediča, si nakoplješ sovražnike, in to med svojimi sorodniki. Takrat pokažejo svoj pravi obraz. 

Dvanajst let nista plačevala nobene najemnine in celotnih komunalnih prispevkov, čekov. Ko je bila njuna hčerka stara 10 let, sta zahtevala denar, da se izselita. Začela sta naju napadati, naju žaliti, natrosila sta laži, se izselila brez zahvale. 

Ker z možem nisva imela svojih otrok, sva k sebi vzela nečakinjo, ko je začela obiskovati prvi razred osnovne šole. Bila je kot najin otrok. Klicala naju je teta in stric. Ker sva imela svojo hišo, sva podstrešne sobe uredila za njo. Ko je končala osnovno in srednjo šolo, se je zaposlila. Za šolanje nisva zahtevala plačila. 

Čez nekaj let se je poročila. Ker nista imela drugega stanovanja, se je njen mož preselil k nečakinji. Nekaj časa smo imeli skupno gospodinjstvo, še takrat, ko se jima je rodila hčerka. Vsi smo bili zelo srečni, a ne dolgo. Na dan je prišlo, da je nečakinjin mož kronični alkoholik. Po ozdravitvi od alkohola ni bilo dosti bolje. Vedno je bila stiska za denar. Njegovi starši so se družine izogibali, nič mu niso pomagali, nič verjeli. 

Preberite še: Sin se je ločil, snaha pa še vedno zastonj živi v moji hiši 

Nekaj prostorov stanovanja sta si uredila po svoje. Dvanajst let nista plačevala nobene najemnine in celotnih komunalnih prispevkov, čekov. Ko je bila njuna hčerka stara 10 let, sta zahtevala denar, da se izselita. Začela sta naju napadati, naju žaliti, natrosila sta laži, se izselila brez zahvale. Prišlo je tako daleč, da sva na stara leta pristala na sodišču. Žalostno, da naj plačava tisto, kar sva si sama z najinim denarjem gradila 50 let. Za usluge, ki sva jih nudila nečakinji zastonj 35 let. 

Zato pa zbogom, sorodniki. Vse bo dobil tisti človek, s katerim nisva v sorodu niti v desetem kolenu. 


Marija Serdt Tropovci, Tišina 


Preberite še: Vsevedni starši ali zakaj ni dobro vedeti preveč