Vprašajte strokovnjaka

Izpoved bralca: Vse življenje se zaljubljam v nove ženske

Pozdravljeni,

pišem vam, ker večkrat prebiram Onino svetovalnico in menim, da so odgovori svetovalcev dobri. Všeč mi je, koliko barvitih izkušenj imajo ljudje v partnerstvu, zgodbe, ki so žalostne, me streznijo, da sem hvaležen, za življenje, ki ga imam. A vseeno sem se odločil, da vam zaupam svojo izkušnjo, saj se mi, zdi, da se še vedno čisto preveč obsojajo določene partnerske zveze.

Trenutno sem v tretje poročen. Partnerstva nikoli nisem razumel kot zapora, nasprotno, že vse življenje se zaljubljam v ženske. A ko sem z eno, z njo ostanem v zvezi. Sem bolj toleranten, zato se mi zdi, da so odnosi med spoloma kar se tiče »varanja« in s tem čustvenega zbliževanja z nekom, ki ni del zakona ali zveze, obsojani do neokusnih meja. Tudi mene je prva žena zapustila zaradi drugega, a sam sem bil precej zdoma in ji nisem zameril. Še vedno sva prijatelja in je za svoja leta zelo ohranjena in lepa ženska.

V medijih in strokovni literaturi velikokrat zasledim obsojanje zvez, ki se zgodijo zraven dovoljenih, moške, ki skočijo čez plot, pa se obravnava kot idote, nezrele debile ali pa živalske testosteronske samce, ki jim je le do seksa. Mislim, da kot družba ne smemo tako ozko razmišljati.

Rad berem tudi vas in vas prosim za vaš pogled na temo ljubezni in zvestobe. Kot pišete v knjigi Pogovori z Erosom, je ljubezen učiteljica. Tudi ženske skačejo čez plot, ne le moški. In ne verjamem, da smo lahko z enim človekom srečni do konca življenja.

Franc

Jezik ljubezni nikdar ne izbere moči

Dragi bralec,

lepo, da ste prišli na dan z iskreno besedo. Če se lotimo tematik ljubezni, ne moremo mimo vprašanj poželenja in erotike, osebnega, znotraj intimnega in seveda seksualnega. Človek vse življenje zori in se uči; domala na vseh ravneh je soočan s svojo resnično naravo, ki je tako fizična kot duhovna. In pojem ljubezni je opevan od samih začetkov časa, saj se spoj dveh duš odrazi kot novo vesolje in včasih razblini kot supernova. Torej konec zveze ognja, ki je žarel med dvema, določi možne poti samorazvoja naprej.

To težavo, ki ji lahko rečemo usihanje strasti in zanimanja drug za drugega, razumevamo na več načinov. So kulture, ki definirajo harem kot pogoj moškosti, in kulture, ki razumejo monogamijo kot legitimen obrazec ljubezni para. In seveda razne vmesne variacije s prepovedanimi prehodi ali izhodi v miselno poželenje k osebam, ki jih tekom življenja srečamo.

Ker je intimno ljubezenski odnos zelo globok in se močno dotakne obeh ljubimcev, torej v vašem heteroseksualnem primeru moškega in ženske, je tak odnos povezan s številnimi radostmi in pastmi. Ko v odnos dveh poseže »življenje«, torej realnost boja na ekonomskem trgu, družinsko življenje s starševstvom in ostalimi vidiki zrele odraslosti, se energija, ki sta jo do tedaj skupaj delila le dva, in to le drug z drugim, razprši na številne konce in smeri. V službo, delo, vzgojo in širše socialno življenje.

Seveda je lepo, če je med dvema dovolj močan ogenj strasti duše in ne le kemijsko-materialna privlačnost. Saj je ta dušna vez, ki ji v klasičnem pomenu besede rečemo ljubezen, kardinalna sestavina vseh vezi, s katero par premaga številne izzive. Če te dušne vezi ni, je ne moremo umetno ustvariti, četudi obiskujemo terapije in delamo tako na sebi kot na odnosu. In če je na nekem odnosu potrebno preveč »delati«, to ni odnos, pač pa ego odnosa, ki ne zna izpustiti in se trmasto drži dogem in lastne strahopetnosti pred samostjo.

Ljubezen je nežna in dobrotljiva in v najvišji obliki osvobaja in ne natika okov. Ogromno parov pa si nadene težke verige, se ujame v številne zanke, v lažno moralo ali pa zgolj v funkcionalnost odnosa, kjer se večkrat oba skrivoma polnita v ljubezenskem opoju zunaj zveze ali zakona. Ker s temi vprašanji naslavljamo najgloblje tematike intime dveh, od koder se napaja evolucija z novorojenimi otroki, so vprašanja po sebi usodna in vsakogar od nas zadenejo v bistvo. In ljubezen ima svojo smer in poti in sila, ki povezuje duše v spoj, je v času nezlomljiva.

Seveda se lahko zatečemo v številne teorije in si izgradimo sisteme varnosti, a vsak zase najbolj ve, ali je v razmerju poln in srečen, ali le vegetira, ker je tako pač prav. Ker je to moralno. Ljubeči in ljubezen dajajoči ljudje so srečni in žarijo dobro v lastne in tuje ter širše družbene in socialne svetove. Nesrečni ljudje pa ne morejo širiti oblakov sreče. Seveda je najlepše, če srečamo osebo, s katero se dopolnjujemo in polnimo, in sama poznam veliko parov, ki to vez imajo. Morda tisti, ki iščejo in »varajo«, hrepenijo po tem, a še sami ne vedo, kaj jim manjka.

Ljubezen kljub vsemu s seboj nosi odgovornost in tveganje: če imamo družino, moramo zanjo poskrbeti, a istočasno je včasih razhod dveh, ki živita drug mimo drugega, za otroke še najboljši scenarij psihološke varnosti; prepiri, napetosti in zamere močno vplivajo na subtilne ravni psihe, umetno vzdrževanje nekega razmerja zaradi »morale« pa je patološko. Ustvarja poškodbe.

Seveda je vselej ključno spoštovanje jezika ljubezni, ki se nikdar ne odloči za prevlado, za moč ali zaporo. Ljubezen ljubi in je ljubljena - zlasti takrat, ko osvobaja. Kot zapišem na zadnji strani knjige Pogovori z Erosom, je pot ljubezni pot najglobljega samospoznavanja in učenja govorice ljubezni, ki je univerzalna. V ljubezni pa se s svojimi dejanji največ naučimo o sebi.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE