Asist. Živa Krajnc je raziskovalka na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Katedre za psihologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Pri svojem delu raziskuje vprašanja o prehranskih navadah človeka, kaj je tisto, kar v nas vzbudi željo po določeni hrani, in zakaj se dandanes tako zelo težko upremo sprehodom do hladilnika.
Pri raziskovanju združuje številna svoja zanimanja, od ljubezni do kuhanja do prepričanj, ki smo jim ženske izpostavljene skozi celo svoje odraščanje. »Priložnost samega študija psihologije in potem raziskovanja prehranjevanja ter zdravja predstavlja izkušnjo, da se naučim, kaj zame pomeni zdravje in tudi kaj zame pomeni zdrav odnos do hrane. Poleg tega pa ne morem mimo tega, da je kuhanje od nekdaj bil eden izmed mojih najljubših hobijev. Torej se v tem področju stikajo vse moje velike ljubezni in interesi,« pravi Živa Krajnc, ki je že od malega vedela, da bo znanstvenica.
Vaše delo obsega raziskovanje vprašanja, zakaj hrepenimo po hrani. Kaj je tisto glavno, kar ste ugotovili do sedaj?
Pri raziskovanju tega, zakaj hrepenimo po hrani, se ukvarjam predvsem s tem, katera so posamezna čustvena stanja oziroma uravnavanje čustev in kako to uravnavanje vpliva na samo hrepenenje po hrani. Predvsem me zanimajo negativna čustva, s poudarkom na stresu. Sploh zato, ker če spremljamo socialna omrežja in popularna prepričanja, je med njimi zelo razširjeno prepričanje, da so negativna čustva slaba za nas in povečajo dovzetnost za prenajedanje ter to, da zaradi njih ljudje nimajo več kontrole nad tem, kaj jedo. Zato se začne vse skupaj pretirano demonizirati.
In kar sem ugotovila do sedaj, je, da ta negativna čustva za veliko večino ljudi sploh ne bodo imela vpliva na prehranjevanje. Kjer pa se ta povezava pojavlja, je ...
