Zgodbe žensk, ki v tujini skrbijo za druge, doma pa izgubljajo svoje otroke

Sončno nedeljsko dopoldne sem preživela z raziskovalno novinarko Eleno Stancu in fotografom Cosminom Bumbuțom, ki sta šest let dokumentirala življenje romunskih migrantskih delavk in delavcev.

Leta 2013 sta se preselila v avtodom ter najprej prepotovala Romunijo, potem pa še dvanajst evropskih držav. Nastale so reportaže o sezonskih delavcih v Nemčiji, zdravnikih in medicinskih sestrah v Združenem kraljestvu, zaposlenih v gostinstvu na Portugalskem, kmetih na Norveškem, električarjih na ladjah na Danskem, raziskovalcih na Švedskem, študentih na Nizozemskem ter ženskah, ki delajo kot čistilke v Španiji ali skrbijo za starejše v Italiji.

Njun projekt je leta 2021 prejel štipendijo Pulitzerjevega centra in več romunskih nagrad ter bil nominiran za nagrado true story 2025 in evropsko nagrado za tisk 2023. Away (Plecat) je doslej najobsežnejši dokumentarni projekt o romunskih migracijah v Evropi, ki osvetljuje čustveno in družbeno resničnost generacije, ki spreminja tako Romunijo kot Evropo.

Preden sta začela dokumentirati življenje migrantk in migrantov, čemu sta se posvečala?

Elena: Do leta 2013 sva delala v medijih – jaz kot novinarka pri ženski reviji, Cosmin kot modni fotograf. Oba sva bila naveličana sveta, ki ni imel veliko stika z resničnostjo. Čutila sva, da bi morala več časa preživeti na terenu, z ljudmi. Zato sva kupila star avtodom, da bi lahko v prostem času potovala po Romuniji in zapisovala zgodbe zapornic in zapornikov. Izdala sva knjigo in dobila nekaj štipendij ter dala odpoved. Začela sva živeti v avtodomu in še več potovati. Tako se je začela najina pot ...