»Če je Matevž Šalehar - Hamo romantik med glasbeniki in France Prešeren med pisci, sem mogoče jaz med komiki,« pove Žan Papič, ki ga poznamo z odrov, televizije in iz podkastov. Čuti veliko, včasih preveč, pove.
V preteklosti je odkrito spregovoril tudi o svojih duševnih težavah in hospitalizaciji v psihiatrični bolnišnici. »Vsi se lahko učimo iz izkušenj drugih. Če hočem imeti okoli sebe boljše ljudi, jih bom skušal soustvarjati in mislim, da jih na ta način lahko,« sklene.
Prebrala sem kar nekaj intervjujev z vami in si med drugim zapomnila stavek: »Prej sem iskal ljubezen, zdaj jo dajem.« Sliši se preprosto, verjetno pa traja nekaj časa, da človek to začuti in izreče.
Pri meni vse traja dolgo. Pozno zacvetim, pri vsem. (nasmeh) Neutrudno iščem zunanjo potrditev, čeprav to nima smisla. S svojim ustvarjanjem želim najprej narediti nekaj zase in mislim si, če je dovolj dobro zame, bo tudi za druge. Če ne drugega, bodo pa spoznali drugače misleče. Podobni smo si, želimo si pripadnosti in ljubezni, hkrati pa smo si zelo različni, tu je ta dvojnost. Pa dajanje in prejemanje, čim daješ, tudi prejmeš, ne smeš pa nič pričakovati. To so me punce naučile. (smeh)
Zakaj?
Naivno sem bil vedno pripravljen dati čim več in sem pričakoval enako ali celo več. Zdaj se ne odprem več kar tako. V angleščini rečeš »I love you«, pri nas pa »rad te imam« ali »ljubim te«, tu je kar velika razlika.
Bi bilo bolje, če bi imeli samo en izraz?
Ne, meni je všeč naša slovanska duša, ki je mešana z germansko in, recimo, romansko, je bolj senzibilna kakor anglosaška. To je lepo.
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici je tabu, vi o tem govorite odkrito in pravite, da vam nikoli ni bilo žal, da ste razkrili to o sebi.
Prijatelj mi je svetoval, naj ne govorim o tem, da bo to propad moje kariere, jaz pa sem rekel, kakšne kariere, živimo v Sloveniji, vsi se poznamo med seboj. To je kot slon v sobi, naj se pretvarjam, da ga ni? Če me kdo vpraša, o tem odkrito govorim. Vsi se lahko učimo iz izkušenj drugih. Če hočem imeti okoli sebe boljše ljudi, jih bom skušal soustvarjati in mislim, da jih na ta način lahko.
In če se zdaj spomnite izkušnje zdravljenja, kaj vam je bilo najtežje?
Najtežje mi je bilo ...
