Vodja Zavetišča Ljubljana: Žival je bolje posvojiti kot kupiti
Psi, mačke in druge hišne živali predstavljajo pomembno obogatitev življenja njihovim lastnikom. S svojo brezpogojno ljubeznijo, igrivostjo in prisrčnostjo jim namreč polepšajo marsikateri turoben dan. Nekatere živali se na neki točki življenja žal znajdejo prepuščene same sebi in Zavetišče Ljubljana je eno tistih, ki poskrbi za njihovo oskrbo in iskanje novega doma. Letos beležijo že 20 let od začetka delovanja.
Zavetišče vsako leto oskrbi več kot 2000 živali, 600 zapuščenim živalim pa najde nov dom. Še posebej ponosni so na izgradnjo novega zavetišča, ki je bilo dokončano leta 2021. Tako lahko zavetišče Ljubljana danes na 3500 kvadratnih metrih gosti kar 120 psov in 200 mačk. Vodja zavetišča Marko Oman, dr. vet. med., nam je v intervjuju predstavil delovanje Zavetišča Ljubljana, zaupal nam je, s katerimi izzivi se trenutno spopadajo, povedal, kako lahko ljudje pomagajo pri njegovem delovanju, ter predočil, kaj se je z zapuščenimi živalmi na območju, ki ga pokrivajo, dogajalo v zadnjih letih.
Izgubljene živali v najkrajšem možnem času vrnemo skrbnikom, zapuščene živali pa oddajamo toliko časa, dokler jim ne najdemo posvojitelja. Včasih to traja tudi več let. Rekorder je bil pes Tarzan, ki je v zavetišču preživel kar 5,5 leta, preden je dobil novega skrbnika.
Ali obstaja omejitev, koliko časa lahko določeno žival obdržite v zavetišču? Če ja; kaj se zgodi s tistimi, ki jim v tem obdobju na najdete ustreznega lastnika?
Kar se tiče zapuščenih živali, ki so v oskrbi zavetišča Ljubljana, že v preteklosti ni bilo omejitev glede bivanja. Sprejetje spremembe Zakona o zaščiti živali, ki prepoveduje evtanazijo zdravih živali, tako ni bistveno vplivalo na to, koliko časa lahko živali ostanejo v zavetišču. Izgubljene živali v najkrajšem možnem času vrnemo skrbnikom, zapuščene živali pa oddajamo toliko časa, dokler jim ne najdemo posvojitelja. Včasih to traja tudi več let. Rekorder je bil pes Tarzan, ki je v zavetišču preživel kar 5,5 leta, preden je dobil novega skrbnika.
Živali, ki jim nudite začasno domovanje, imajo take in drugačne izkušnje iz preteklosti; nekatere izmed njih imajo za sabo tudi velike travme. Mora imeti posameznik, ki se odloča za posvojitev take živali, posebna znanja oz. predhodne izkušnje, da ji lahko zagotovi optimalno oskrbo?
Vsaka žival je posebnost zase, zato univerzalnega recepta ni. Pri posvojitvah se je treba vedno prilagoditi in se soočiti z različnimi izzivi. Pri živalih z neželenim vedenjem in neprijetnimi izkušnjami iz preteklosti so ti seveda še toliko večji. Zahtevnejša kot je izbrana žival, več priprav na posvojitev je potrebnih. Posvojitev živali mora biti tehtno premišljena odločitev, ki jo sprejmejo tako posvojitelj kot drugi člani morebitne družine.
Interesenta seznanimo z vsemi znanimi informacijami o živali, z vprašalnikom in kasnejšim temeljitim razgovorom pa zberemo tudi informacije o kandidatu. Za posamezne živali, ki so tako ali drugače zahtevnejše, lahko določimo tudi posebne zahteve, ki jih mora izpolnjevati posvojitelj. V takih primerih lahko postopek posvojitve traja tudi več dni, tednov ali celo mesecev. Naš cilj je, da je posvojitev uspešna; da je posvojitelj zadovoljen in da je žival za vedno v novem, skrbnem domu.
Katere so po vašem mnenju prednosti posvojitve psa iz zavetišča pred posvojitvijo na primer rodovniškega psa pri vzrediteljih?
V zavetišču seveda menimo, da je žival bolje posvojiti kot kupiti. Vsaj dokler so zavetišča polna. Pa tudi sicer pri vzreditelju ne dobite živali, za katere bi bilo poskrbljeno tako, kot zanje poskrbimo v zavetišču. Vse naše živali so namreč registrirane, sterilizirane oz. kastrirane. Hkrati so cepljene proti kužnim boleznim, paraziti so odpravljeni. Tako se lahko posvojitelji na začetku v večji meri posvetijo živali, jo spoznajo, pridobijo njeno zaupanje in z njo vzpostavijo pristen odnos.
Zelo pa odsvetujemo nakup živali preko spleta, še posebej, če gre za živali sumljivega izvora; če pred nakupom mladičev ne morete preveriti legla ali je dokumentacija pomanjkljiva. Poceni nakup 'rodovniške' živali se lahko v takih primerih hitro sprevrže v zelo drago in neprijetno izkušnjo.
Največji izziv, s katerim se trenutno spopadamo, je zagotavljanje zadostnih sredstev za delovanje zavetišča. Kot sem že omenil, ostajajo zapuščene živali v zavetišču do oddaje novemu skrbniku, kar lahko traja tudi več mesecev ali celo let.
Kateri so največji izzivi, s katerimi se kot zavetišče trenutno spopadate? Kako jih rešujete?
Največji izziv, s katerim se trenutno spopadamo, je zagotavljanje zadostnih sredstev za delovanje zavetišča. Kot sem že omenil, ostajajo zapuščene živali v zavetišču do oddaje novemu skrbniku, kar lahko traja tudi več mesecev ali celo let. Občine, z izjemo Mestne občine Ljubljana, zavetiščem povrnejo stroške oskrbe le za prvih 30 dni, država pa kritje stroškov prevzame od 120. dneva od prevzema živali naprej. Vse stroške, ki nastanejo v vmesnem času, pokriva zavetišče iz lastnih virov, ki jih prejme prek donacij in sponzorstev. Zadnje čase imamo teh virov čedalje manj.
Velik izziv predstavljajo tudi hišne živali, ki niso psi ali mačke, in jih v zavetišče sprejmemo čedalje več. Njihov pravni status je neopredeljen. Predpisi, ki urejajo to področje, so zelo zastareli oziroma so že dlje časa v pripravi. Ker je področje pravno neurejeno, so zavetišča nemalokrat postavljena pred izziv – sprejeti ali ne sprejeti takšno zapuščeno hišno žival, za katero sicer nimajo primernih namestitvenih pogojev.
Je prišlo v zadnjih 10 letih do kakšnih sprememb pri organizaciji oz. delovanju zavetišča?
Zavetišče Ljubljana je v zadnjih 10 letih zaznamoval velik razvoj. Najpomembnejši projekt je zagotovo izgradnja novega zavetišča. Ponosni smo na to, da novo zavetišče danes predstavlja središče, ki nudi oskrbo zapuščenim živalim na območju 13 občin in povezuje vse, ki so pripravljeni prispevati k lepši prihodnosti hišnih živali. Število zaposlenih se povečuje, vrstijo pa se tudi novi projekti. Na voljo so novi javni prostori. Omogočeno je počitnikovanje otrok, organizacija vzgojno-izobraževalnih dogodkov ter izvedba programov, ki so namenjeni tako otrokom kot odraslim.
V zadnjem desetletju poteka sprehajanje psov nekoliko drugače. Sprehajanje psov v zavetišču Ljubljana je namreč tudi čas socializacije, vzgoje ter čas za utrjevanje vezi med psom in njegovim vodnikom. Razvijamo razne izobraževalne aplikacije, kot je Živalska matematika, poudarjamo pomen prometne varnosti in pravilnega transporta živali, s podporniki zavetišča oblikujemo izobraževalne kotičke in še bi lahko naštevali.
Namesto da ljudje kupujejo rakete in druge pirotehniške izdelke, ki v času okoli novega leta plaši živali, naj denar raje namenijo za hrano ali opremo za živali. S tem bodo še posebej veliko usluga naredili tistim živalim, ki se na smrt bojijo raznih zvočnih in svetlobnih efektov.
Na kakšne načine lahko zavetišču pomagajo ljudje, ki si želijo priskočiti na pomoč?
V največji meri lahko seveda pomagajo s tem, da posvojijo katero od živali. Pomagajo lahko tudi s tem, da informacije o živalih, ki so v zavetišču, delijo na svojih profilih na družbenih omrežjih. Na tak način pripomorejo k temu, da živali vidi čim več potencialnih posvojiteljev. Zavetišču lahko po svojih zmožnostih donirajo tudi finančna sredstva, nerabljene praskalnike in drugo opremo za živali. Lahko organizirajo svojo akcijo za pomoč zavetišču. Namesto da kupujejo rakete in druge pirotehniške izdelke, ki v času okoli novega leta plaši živali, naj denar raje namenijo za hrano ali opremo za živali. S tem bodo še posebej veliko usluga naredili tistim živalim, ki se na smrt bojijo raznih zvočnih in svetlobnih efektov.
PREBERITE ŠE --> Zvezdniki, ki so raje posvojili psa
Kako izgleda običajen delovnik osebe, ki je zaposlena pri vas? Kaj vse je potrebno narediti, da je poskrbljeno za dobrobit živali, ki jih oskrbujete?
Delavnik je odvisen od delovnega mesta, ki ga zaposleni zaseda. Tisti, ki delajo na recepciji, skrbijo za prvi stik z javnostjo, pretok informacij, evidentiranje vseh prijav najdenih in pogrešanih živali. O vsem tem obveščajo skrbnike, obiskovalce in posvojitelje. Delajo vse dni v letu. Njihov delovnik se začne ob 7. uri zjutraj in zaključi ob 20. uri zvečer.
Oskrbniki živali se pri delu tekom dneva izmenjujejo. Oskrba živali se začne zjutraj in traja dobršni del dneva. Ta vključuje čiščenje prostorov in opreme, hranjenje živali, sprehajanje psov, socializacijo, nego itd. Okoli 14. ure je vse nared za sprejem morebitnih posvojiteljev in oddajanje živali. Nato sledi popoldanska oskrba živali. Oskrbniki gredo vsaj nekajkrat na dan na teren, na intervencijo ali pa v zavetišče sprejemajo nove živali. Delovnik je v primeru velikega števila živali dolg od osem do 12 ur. Nočni oskrbniki delajo ponoči. Zagotavljajo oskrbo živali na intenzivni negi ter oskrbo sesnih mladičev, ki jih je potrebno hraniti in negovati 24 ur na dan. Tudi v nočnem času odhajajo na intervencije ter zagotavljajo ulov in sprejem zapuščenih živali.
PREBERITE ŠE --> Zavetišče Gmajnice: Samo človek je nevaren, pes nikoli
Ključne naloge v zvezi z oskrbo zapuščenih živali so ulov zapuščene živali na terenu, sprejem v zavetišče, iskanje znakov lastništva ter vrnitev živali k skrbniku, če je ta znan. Če skrbnik ni znan, vse sprejete živali najprej pregleda veterinar. Po potrebi odredi zdravljenje in pri vseh odpravi parazite, pse pa označi z mikročipi. Živali so nato nekaj časa v karanteni. Tam jih spremljamo, spoznavamo in socializiramo, veterinar pa jih cepi proti kožnim boleznim. Po zaključku karantene sledita sterilizacija oziroma kastracija in registracija. Končni cilj je uspešna oddaja v novi dom. Veterinarji so v zavetišču prisotni vsak delovnik, delajo pa tudi ob sobotah. V preostalem času za veterinarsko oskrbo živali poskrbi pogodbena veterinarska ambulanta. Zavetišče deluje 24 ur na dan 365 dni na leto.
Kakšne trende opažate pri številu zapuščenih mačk in psov v zadnjih 10 letih na območju, ki ga pokrivate? Se situacija izboljšuje in je zapuščenih živali manj? Kakšen pa je trend pri povpraševanja po živalih iz zavetišča?
Število zapuščenih psov se je od ustanovitve zavetišča naprej zniževalo. V prvih desetih letih se je praktično razpolovilo. Nato je nekaj let ostajalo na podobni višini, v času epidemije covida-19 pa je ponovno pričelo padati. V tekočem letu je število zapuščenih psov ponovno na nivoju, na katerem je bilo pred epidemijo. Če upoštevamo širitev zavetišča na nova območja, lahko rečemo, da je trend negativen; zapuščenih psov je vse manj. Število posvojenih psov v zadnjih letih je odvisno predvsem od razpoložljivosti, saj v zadnjem času kar 75 odstotkov psov vrnemo skrbnikom.
Žal trendi, kar se tiče števila zapuščenih mačk, niso tako spodbudni. Po začetku izvajanja projekta Prostoživeče mačke v Ljubljani smo oskrbeli veliko zapuščenih mačk. Po petih letih intenzivnega izvajanja projekta se je število zapuščenih mačk v Ljubljani začelo zmanjševati in trenutno je sprejem manjši približno za tretjino. Skupno število oskrbovanih mačk raste predvsem na račun širitve na nove občine. Število posvojenih mačk znaša ves čas približno 500 na leto. Število mačk, ki so vrnjene skrbnikom, je sicer še vedno daleč prenizko, a je trend bolj vzpodbuden. K nadaljnjim izboljšavam bo zagotovo pripomoglo nedavno sprejetje zakona, s katerim je na nek način uvedeno obvezno mikročipiranje lastniških mačk, s čimer bo iskanje lastnika lažje.
Bodimo odgovorni do vseh živali. Bodimo skrbni lastniki in jim dajmo, kar potrebujejo. Ni politika tista, ki kreira spremembe. Družba ima v rokah to moč.
Kaj bi morali po vaših opažanjih kot družba narediti, da bi doprinesli k izboljšanju položaja zapuščenih živali oz. da bi dosegli, da bi bilo teh čedalje manj?
V Evropi je registriranih približno 92 milijonov psov, približno 113 milijonov mačk in nič manj eksotičnih hišnih živali. Slovenija je evropska država, ki ima eno najvišjih povprečij, kar se tiče števila psov na prebivalca. Na ravni celotne Slovenije imamo 12 odstotkov psov na število prebivalcev, na ravni Ljubljane pa približno 8,5 odstotka.
Živali so naši pomembni družabniki, vendar pogosto niso slišane. Zato je pomembno, da jim svoj glas posodimo ljudje in tako prispevamo k njihovemu dobremu počutju. Bodimo odgovorni do vseh živali. Bodimo skrbni lastniki in jim dajmo, kar potrebujejo. Ni politika tista, ki kreira spremembe. Družba ima v rokah to moč.
PREBERITE ŠE --> Raili Halme: Če želite sproščenega psa, se najprej umirite sami!
