Že kot absolventka je v Združenih narodih od blizu videla, kako se svetovna politika lomi ob interesih velesil.
V pogovoru odkrito spregovori o napadih, ki jih doživlja, o poskusih diskreditacije in o tem, kako jo moti evropsko obotavljanje, ko gre za jasne obsodbe vojnih zločinov.
Ključno vodilo pri njenem delu ostaja integriteta, vztrajanje pri tem, da parlament služi ljudem in ne sam sebi. Volitev se ne boji, saj verjame, da želimo Slovenke in Slovenci živeti »v svobodni in varni državi, ki bo socialna, pravična, vedno boljša in bo imela mednarodni ugled«.
Jeseni 2020 ste Janeza Janšo v zaprti Facebookovi skupini označili za velikega diktatorja. Sledil je pogrom, leto kasneje ste zapustili sodniški poklic, maja 2022 pa postali predsednica državnega zbora. Kako gledate nazaj na tisti čas zavedanja, da lahko človek zaradi »napačne« besede ostane brez dela in doživi osebni medijski napad? Zdaj ste sicer na poziciji neke relativne moči, a vemo, da nič ni za zmeraj. Kako gledate na to obdobje velikih osebnih in profesionalnih sprememb?
V tistem obdobju, ki je bilo zame osebno obdobje kršenja človekovih pravic ter zganjanja nepotrebne in prekomerne represije nad državljani/-kami, smo številni stopili v politiko, ker smo bili prizadeti zaradi dejanj in ukrepov Janševe vlade. Iz občutka relativne svobode sem takrat zaznala, da smo prišli v stanje, ko lahko zaradi opazke o vladajočem liku pristaneš v disciplinskem postopku ali celo izgubiš službo.
Začela sem se spraševati, ali je to svet, v katerem želim živeti in delati, oziroma kakšna bo naša prihodnost, če ostane tak lik s svojimi podporniki na oblasti. Čeprav smo bili že prej soočeni z Janševimi vladami, si je ta zadnja dovolila precej več tudi zaradi okoliščin, ki so bile ugodne za razvoj avtoritarnosti.
Obstajajo namreč tri situacije, ki ljudem z avtoritarnimi težnjami zelo ugajajo ...
