Dovolite, naj najprej zapišem v vednost bralkam in bralcem, da je najin intervju nastal dva meseca pred prvim krogom sedmega izbiranja predsednika oziroma predsednice republike. Kakšna bo, takole še malo od daleč gledano, po vašem mnenju politična jesen?
Po razgreti pomladi, ki jo je z zmagovitim prevzemom oblasti priplesalo Gibanje Svoboda, in po prevročem poletju, ki ga že zdaj krčevito ohlajajo dvigi cen energentov, zna biti jesen vroče-hladna, kar je koristno za človeka kot metoda knajpanja, za družbo pa naporno, ker se večinoma počuti bolje v stabilnem kot hitro spreminjajočem se ali celo stresnem okolju. Osebno ne prenesem vnaprejšnjih grozečih krikov in vzbujanja strahov o prihajajoči krizi, še zdaleč pa nisem za to, da si zatiskamo oči pred pomanjkanjem oziroma podražitvami hrane in energentov ter socialno šibkimi, vojno v Ukrajini, tlečo napetostjo na sosednjem Balkanu, da ne omenjam političnih in gospodarskih razmer v ZDA, Tajvana, Kitajske, Sirije in še in še bi lahko naštevala.
V učbenikih zgodovine bo odhajajoči predsednik zapisan na desnih straneh kot zmagovalec, na levih straneh kot poraženec. Bolje tako, kot če sploh ne bi bil omenjen.
Prebiranje slabih novic nas resda spravi v slabo voljo in skrbi, a po drugi strani jih še vedno »kupujemo«.
Glede na novice se včasih zdi, da se prebivalci tega planeta spiralasto pogrezamo v črno luknjo, in še to z bojaznijo, da nas bodo na oni strani požrli, prežvečili in izpljunili hudobni vesoljčki in sprogramirančki z umetno inteligenco v interesu tehnoloških velikanov, kjer ne bo slišati čivka nobenega ptiča. Ker pogrešam optimizem, pozitivno naravnanost, dobre novice, spodbudne ideje, bi rekla, da bo politična jesen v Sloveniji enkratna zato, ker bi lahko bile v finišu tekme za predsedniško vlogo tudi ženske in ker bodo številni župani dokončali svoje infrastrukturne projekte, da bo naša dežela še lepša, kakšnemu pa bi se znalo nastaviti moralno in etično ogledalo, da bo naša družba še boljša.
