Tanja Postružnik Koren: Srce te včasih odpelje na poti, ki niso logične
TV-voditeljica, podjetnica in neustrašna adrenalinska navdušenka. Tanja Postružnik Koren se po enajstih letih znova vrača v oddajo Dobro jutro na TV Slovenija, a pravi, da tokrat drugačna, bolj umirjena. Z značilno lepotno piko na levem licu in brezčasno eleganco marsikoga spomni na ikonično Coco Chanel, a Tanja ostaja zvesta svoji resnici: najžlahtnejših tkanin ne tkejo modne hiše, temveč nevidne sile medosebnih odnosov. Je ženska, ki se enako suvereno počuti v soju studijskih luči kot z zemljo za nohti.
Danes se spet srečava na TV Slovenija, a pred tem ste kar nekaj sezon iskali ljubezen na podeželju. Seveda, kot voditeljica, v resničnostnem šovu na POP TV. Kako vas je delo z ljudmi, ki so iskali bližino pred kamero, spremenilo?
Vrnitev v studio je bila pravzaprav zelo organska. Kot da se nikoli zares nisem poslovila, ampak sem samo šla po nekaj novih izkušenj – in teh na podeželju res ni manjkalo. Delo z ljudmi, ki pred kamero iščejo bližino, te zelo prizemlji. Tam ni prostora za igro, ljudje so ranljivi, iskreni, in to te nauči poslušati. V Dobro jutro se vračam z več potrpežljivosti, z več razumevanja za tišino med besedami. Morda prinašam malo manj “televizije” in malo več življenja.
Pravite, da z leti vedno bolj ugotavljate, da pravzaprav nič ne veste. Je to spoznanje prišlo kot olajšanje ali kot izziv za žensko, ki mora biti pred kamero vedno suverena in polna odgovorov?
To spoznanje je bilo najprej kar malo strašljivo, potem pa osvobajajoče. Ko si enkrat priznaš, da ne veš vsega, se ti odpre prostor za radovednost. In pravzaprav je to največja moč – da si pred kamero lahko človek, ne pa enciklopedija.
Televizija pogosto zahteva hitre reakcije in površnost, vi pa delujete, kot da v sebi nosite mirno jezero. Kako v medijskem svetu, ki "melje" ljudi, ohranjate svojo integriteto in tišino?
Mir ne pride sam od sebe, moraš ga negovati. Zame je to narava, gibanje, delo z rokami. Mediji so hitri, včasih tudi površni, ampak jaz poskušam v tem ritmu ohraniti svoj notranji tempo. Če ga izgubiš, te res "zmelje".
Kot mama bi jih najraje zavila v vato, ampak vem, da jih moram pustiti, da letita – tudi če to pomeni kakšen padec. Življenje me je naučilo, da sem se znala pobirati. Nikomur ni postlano z rožicami, vsak nosi svojo zgodbo, svoje bolečine.
Vem, da se zasebno zadnje čase veliko posvečate vrtnarjenju in biodinamiki. Se kdaj zgodi, da iz visokih pet stopite neposredno bosi na domačo prst?
Absolutno. To je skoraj ritual. Ko pridem domov, sezujem čevlje in grem na vrt – bosa. Zemlja te takoj prizemlji. Ne govori veliko, ampak ti pove vse: upočasni se, dihaj, bodi tukaj. Veliko podobnosti najdem na vrtu in v vsakdanjem življenju. Škodljivci se vedno pretihotapijo, čeprav se ti zdi, da si vse dobro in prav naredil. (smeh) Otroka pravita, da nimamo polžev na vrtu oz. na solati zato, ker si polži ne upajo na naš vrt. Pa se zagotovo ne bojijo mene, ampak tega, kar lahko z dobrimi sosedi, torej z rastlinami, ki pomagajo druga drugi, pa z odganjalci škodljivcev, z dobro zemljo, z mešanimi posevki in podobnimi triki vrt sam naredi. In tako je tudi v življenju. Dober sosed je zlata vreden.
Samooskrba danes ni le nuja, ampak upor proti sistemu. Je vaš vrt vaša trdnjava svobode, kjer ste vi tista, ki določa pravila igre?
Moj vrt ni upor, je pa svoboda. Tam sem jaz odgovorna za to, kaj raste in kako raste. In to je danes res dragoceno. Ni vse v kontroli, ampak v sodelovanju z naravo. A ni vse tako romantično. Ekstremni vremenski pojavi nam ne prizanašajo, zato so lahko razočaranja velika. Naše življenje pa je minljivo. Dobro je torej misliti na to, kakšno zemljo bomo pustili zanamcem, kako bomo zavarovali vire pitne vode. In predvsem, kdaj bomo več delali na biti, kakor na imeti.
PREBERITE ŠE -> Lara Maria Vouk: Na poljub z Majo sem dobila dva odziva
To pa ni vaš edini stik z zemljo. Vaša sinova sta zapisana downhill kolesarstvu – športu, kjer so padci del poti, hitrost pa osupljiva. Kako kot mama krmarite med svojo potrebo po zaščiti in njuno potrebo po svobodi in adrenalinu?
To je stalno iskanje ravnotežja. Kot mama bi jih najraje zavila v vato, ampak vem, da jih moram pustiti, da letita – tudi če to pomeni kakšen padec. Življenje me je naučilo, da sem se znala pobirati. Nikomur ni postlano z rožicami, vsak nosi svojo zgodbo, svoje bolečine. Vstati po padcu in postati še močnejši, ja, tega te zagotovo lahko nauči tudi šport. Fanta sta najstnika, zato se mi zdi še toliko bolj pomembno, da imata v teh letih, polnih osebnostne rasti in spoznanj, ventilček v športu namesto kje drugje. Pasti so danes drugačne, kot so bile v naših časih. Danes moraš otroka poditi na sveži zrak, nekoč je bilo pa ravno obratno.
Sta vas morda prav onadva naučila tistega fokusa, ki ga potrebujete v živem programu – da ko greš navzdol, ni več poti nazaj, ampak le popolna prisotnost v trenutku?
Ja, absolutno. Downhill te nauči, da ni prostora za dvom. Ko greš, greš. In v živo oddaji je podobno – si tam, v trenutku, brez popravljanja. Mislim, da sta me sinova naučila te prisotnosti.
Ko sem bila mlajša, je bil tek beg. Zdaj tečem k sebi. In sem hvaležna, da mi je življenje to dalo. Brez mojih fantov bi bila prazna. Tekla bi in se izgubila.
Z vrta pa v svet mode. Niti najmanj po naključju omenjam Coco Chanel. Kaj vas pri tej modni ikoni najbolj fascinira – njena neupogljivost ali moč, da je iz nič ustvarila imperij?
Pri Coco Chanel me fascinira njena notranja moč. To, da je ostala zvesta sebi, tudi ko to ni bilo najlažje. In ja, morda je res moja ikona v tem smislu – ne zaradi mode, ampak zaradi drže. Spol nas zagotovo izjemno določa. Stereotipi, norme in konformizem nas ukalupljajo od rojstva do smrti. Biti svoj je zato največja moč. Biti zadovoljen s sabo, uresničiti se, poiskati svoje ravnotežje, biti ravno prav zase ne glede na druge - to je zmaga. Smo samo ljudje. Ne glede na spol, barvo kože, prepričanje.
PREBERITE ŠE -> Anja Jenko: Zakaj v Sloveniji uspeh potrebuje tragedijo?
Zagovarjate klasiko v svetu, ki je obseden s trendi. Je ta estetika vaš način upora proti "hitri modi" življenja, kjer vse prehitro zbledi?
Klasika je zame oblika spoštovanja – do sebe in do časa. Ne maram stvari, ki trajajo en trenutek. V življenju pa združujem oboje zelo preprosto: lahko sem v elegantnem plašču in naslednji trenutek z rokami v zemlji. Mislim, da prava eleganca ni v obleki, ampak v tem, kako se nosiš.
Moj vrt ni upor, je pa svoboda. Tam sem jaz odgovorna za to, kaj raste in kako raste. In to je danes res dragoceno.
Vedno ste poudarjali, da je treba slediti srcu in ne glavi. Se vam je kdaj zgodilo, da vas je srce odpeljalo v neznano, glava pa je kričala "stop" – pa bi danes to pot ponovili brez oklevanja?
Seveda. In ne samo enkrat. (smeh) Srce te včasih odpelje na poti, ki niso logične, ampak so prave. In ja, večino teh odločitev bi ponovila – ker so me oblikovale. Vidim pri hoji ali pri teku. Ko sem bila mlajša, je bil tek beg. Zdaj tečem k sebi. In sem hvaležna, da mi je življenje to dalo. Brez mojih fantov bi bila prazna. Tekla bi in se izgubila. Zdaj tečem s smislom, ker vem, da me nekdo potrebuje in me čaka.
Ljubezen. Kako v zrelih letih gledate na to silo? Je to še vedno tisti vihar, o katerem smo brali v intervjujih z vami pred leti?
Danes doživljam ljubezen drugače. Ni več samo vihar, čeprav je tudi to lepo. Zdaj je bolj tiha moč, neka globoka povezanost. Z možem imava zanimivo dinamiko – oba imava rada adrenalin, ampak hkrati znava ustvariti tudi mir. Morda je prav to ravnotežje tisto, kar naju drži skupaj. Ko pogledam v preteklost, sem srečna, da je najina naveza zdržala. Zato skušam sedanjost živeti hvaležno in ne samoumevno. Da bi naju vse te jeklenice in vponke in skale zdržale.
Z možem imava zanimivo dinamiko – oba imava rada adrenalin, ampak hkrati znava ustvariti tudi mir. Morda je prav to ravnotežje tisto, kar naju drži skupaj.
Če bi morali svoje trenutno življenje opisati s tremi besedami, bi bili to: Zemlja, srce in adrenalin? Ali pa v vašem mozaiku manjka še kakšen ključen košček?
Zemlja, srce in adrenalin so zelo blizu. Bi pa dodala še eno besedo: prisotnost. Ker na koncu je vse to – če nisi zares tukaj in zdaj – samo seznam lepih pojmov.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
